fbpx
E-UTRIP
FOTO: Pixabay.
Featured Hrana Narava Narava & zdravje Novice Zdravje

Kaj bi Zemlja za darilo? Družbo brez odpadkov

Se vam zdi, da so vaši koši za smeti nenehno polni? Da se utapljamo v plastični embalaži, ki se pravzaprav nikoli ne razgradi ampak zgolj razpade v mikroplastiko. In zaradi nje trpi naš planet.

Oceani bodo po napovedih do leta 2050 polni plastike, ki bo po skupni teži prekašala težo vseh v morju živečih rib.

Odkar vrečke ne dobimo več tako samoumevno ob vsakem nakupu, se je pri nas vseeno malce dvignila zavest o pametnem in racionalnem rokovanju z nerazgradljivo plastiko.

Ljudje smo se začeli zavedati, da se zgolj ena plastična vrečka v naravi razkraja 100 in več let. Po drugi strani pa je vrečka v dejanski uporabi v povprečju 25 minut.

Če smo pri vrečkah že naredili miselni preskok in ima večina vrečke za večkratno uporabo, se z idejo »Zero Waste«, spogledujemo.

Zdi se, da je t.i. »Zero Waste« oziroma »družba brez odpadkov« nekakšna moda muha, a vendar temu ni čisto tako. Zagotovo vsak izmed nas pozna kakšno osebo, ki po zaužitju recimo sladoleda, shrani embalažo in potem v njej hrani zamrznjene polnjene paprike. Morda kdo izmed vas shranjuje škatle od obutve in jih uporablja za spravo.

Če imamo ob besedi »Zero Waste« v glavi zgolj lične steklene doze, v katerih shranjujemo moko, riž, testenine in ostala živila, temu ni čisto tako.

Bistvo družbe brez odpadkov zgubi svoj smisel, če smo pred tem stran pometali vso embalažo ali plastične doze, v katerih smo ta živila prej hranili.

Kje shranjujete živila? FOTO: Unsplash.

Pravzaprav vsak izmed nas živi vsaj malo »Zero Waste« ideje in zmotno je prepričanje, da posameznik težko spremeni idejo celotne družbe. V razvitih družbah namreč človek dnevno proizvede od enega do treh kilogramov komunalnih odpadkov. Povprečen Slovenec v letu proizvede pol tone smeti. In kot se s »kamnom na kamen gradi palača«, tako lahko eden po eden prispevamo k čistemu in manj obremenjenemu okolju.

Kako začeti živeti z manj odpadki?

Kot smo že omenili, se večina v trgovino že odpravi s svojo vrečo za večkratno uporabo. Seveda je dobro za nas in Zemljo, če se tja odpravimo peš ali s kolesom. In ko se ustavite na oddelku s sadjem in zelenjavo pa na varčevanje z vrečkami marsikdo pozabi, saj so te zaenkrat še brezplačne. Spomnite se, da s seboj lahko vzamete še posebno vrečko za ta živila, tudi to vam bo sčasoma prešlo v kri. Še boljša alternativa pa je, da hrano nakupujete na tržnici, s seboj lahko prinesete tudi embalažo, v katero vam bo ponudnik nato stresel moko ipd..

Nekatere trgovine ponujajo tudi možnost, da v lastno embalažo nalijete tekoče pralne praške, šampone, gele za tuširanje ipd. No, v naših koncih tovrstnih možnosti še ni, ima pa vsak posameznik vseeno veliko opcij, da minimalizira odpadke.

Primer gospodinjstva, ki se drži načela »Zero Waste« FOTO: UNSPLASH.

Nadaljujmo v hladilniku. Povprečen državljan Slovenije na leto zavrže 64 kilogramov hrane, kažejo zadnji podatki. Številka, ki da misliti, zato nakupujmo in nato uporabljajmo živila kar se da pametno.

Na vrata hladilnika na primer prilepimo seznam živil, ki so v hladilniku in njihov rok uporabe, da na njih ne bomo pozabili. Hrano s krajšim rokom uporabe ali že odprta živila postavimo spredaj in s tem preprečimo, da bomo nanjo pozabili in jo na koncu zavrgli.

Če vam ob kosilu ostane na primer pire krompir, ga lahko nadgradite v svaljke ali slastne krompirjeve ocvrtke, govedino iz juhe z nekaj čebule, suhega kruha in jajca spremenite v okusne polpete. Poleg se bo podala omaka iz pasirane jušne zelenjave.

To je zgolj nekaj idej med nešteto možnosti, ki bodo ohranile naš dom.

Sorodni članki

Spletno mesto uporablja piškotke zaradi boljše uporabniške izkušnje. Z uporabo naše spletne strani potrjujete, da se z njihovo uporabo strinjate. Soglašam Več o piškotkih

Piškotki