Zapori, kriminal in odklonskost so od nekdaj burili duhove in vzbujali zanimanje. Ali ste vedeli, da je največji zavod za prestajanje zaporne kazni Dob lociran na območju dvorca Dob? Dvorec so na mesto srednjeveškega dvora postavili okrog leta 1621. Leta 1740 je dvorec kupil Jošt Vajkard Barbo, grof Wachsenstein in v njihovi rodbini je ostal vse do leta 1942, ko je bil požgan. Leta 1957 se je na tem mestu začela gradnja osrednjega moškega zapora v državi. Danes je v zavodu zaposlenih 239 javnih uslužbencev, zaporno kazen pa prestaja okoli 616 obsojencev.
Po zadnjih razpoložljivih podatkih v zaprtem delu zavoda kazen prestaja 468 zapornikov, 70 obsojencev na odprtem oddelku Slovenska vas in na odprtem oddelku Puščava 21 oseb.
V zavod so napoteni storilci kaznivih dejanj iz vseh sodnih okrožji v Sloveniji glede na dolžino kazni in ne glede na vrsto storjenih kaznivih dejanj.
29 % obsojencev predstavljajo posamezniki, ki so obsojeni zaradi kaznivih dejanj zoper premoženje. S 26 % sledijo obsojeni zoper javni red in mir.
Za kaznivo dejanje zoper življenje in telo je obsojenih 19 %, zoper spolno nedotakljivost pa je obsojenih 11 % oseb.
Ostali kazen prestajajo zaradi kaznivih dejanj zoper človekovo zdravje, obsojeni zaradi kaznivih dejanj zoper gospodarstvo (2%), zoper zakonsko zvezo, družino in otroke (2%), zoper človekove pravice in svoboščine (1%) in odstotek zoper varnost javnega prometa.
Tretjina zapornikov je starih znancev
»V zavodu kazen prestaja 66,7 % obsojencev, ki so prvič na prestajanju kazni zapora, ter 33,3 % obsojencev, ki so povratniki oz. so že prestajali kazen zapora.
Poudariti velja, da v Sloveniji upoštevamo za povratništvo kriterij, če je oseba že kadarkoli (neomejeno časovno obdobje) v Sloveniji prestajala zaporno kazen (in če ni prišlo do zakonske rehabilitacije in izbrisa obsodbe), v primerjavi z nekaterimi drugimi evropskimi državami, ki upoštevajo za povratništvo kriterij zgolj določeno časovno obdobje (npr. Anglija – 1 leto, Irska – 3 leta, Norveška – 2 leti, Nizozemska – 2 leti, Švica – 3 leta, itd.),« na vprašanje o povratnikih odgovarjajo na Upravi RS za izvrševanje kazenskih sankcij.
Sociologi bi rekli, da je namen zapora tudi resocializacija. Po prestani kazni naj bi se človek – v teoriji – vrnil v vsakdanje življenje in živel v skladu z družbenimi normami. »Veseli smo, ko v okolju zunaj zavoda srečamo nekdanjega obsojenca, ki se nam pohvali z urejenimi odnosi v družini, s službo, da je zadovoljen z življenjem,« dodajajo pristojni na Dobu.
Delo, prosti čas in obiski
Da se po prestani kazni obsojeni lažje vrnejo v življenje zunaj rešetk, na Dobu skrbijo z možnostjo dela in izobraževanja.
Obsojenci lahko delajo v okviru hišnih del, v kuhinji, pralnici. Delajo lahko v okviru vzdrževanja, v mizarski delavnici in v gradbeni skupini. »Vključijo se lahko v Javni gospodarski zavod Rinka, kjer se v zaprtem delu zavoda omogoča delo v montaži, v odprtem oddelku Slovenska vas pa tudi v sektorju kmetijske proizvodnje. Dodatno lahko obsojenci delajo v vseh obratih podjetja JMW Fire d.o.o., ki deluje na ozemlju zavoda in kjer izdelujejo gasilno opremo,« naštevajo pristojni.
Obsojenci z zdravstvenimi omejitvami se lahko vključijo v delovno terapijo. »Obsojence se vključuje tudi v individualno in skupinsko obravnavo pri strokovnih delavcih. Glede na lastno problematiko in z namenom reševanja le-te se lahko obsojenci vključijo v različne specifične obravnave, ki jih izvajamo v zavodu, in sicer v obravnavo odvisnosti od alkohola, v obravnavo odvisnosti od prepovedanih drog, v obravnavo nasilnega vedenja, v obravnavo storilcev kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost in po potrebi v obravnavo samomorilno ogroženih. Pri reševanju posamezne problematike ter z namenom zmanjševanja rizičnih dejavnikov za ponovitev kaznivih dejanj se povezujemo tudi z zunanjimi inštitucijami, organizacijami in društvi na različnih področjih, kamor prav tako vključujemo obsojence, predvsem na področju problematike odvisnosti in nasilja.«
Posti čas obsojeni lahko premostijo s slikanjem, kiparjenjem, z delom z lesom. Organizirane imajo športne in glasbene aktivnosti. Na Dobu organizirajo različna predavanja, pohode, izlete, čistilne akcije.
Zavod, v okviru izobraževanja, sodeluje s CIK Trebnje za osnovno izobraževanje in s Centrom za izobraževanje Cene Štupar iz Ljubljane za izvajanje srednješolskih ter poklicnih programov.
V zavodu je nekaj obsojencev vključenih v diplomske in podiplomske študije.
»Dodatno v zavodu v sodelovanju s CIK Trebnje organiziramo različne programe Nacionalnih poklicnih kvalifikacij, ki so še posebej zanimivi za obsojence. Najraje se vključujejo v NPK viličarist, NPK čistilec, NPK dietni kuhar …
Poleg formalnega izobraževanja pa v zavodu skladno z možnostmi nudimo tudi neformalno pridobivanje znanja, na primer s tečaji tujih jezikov, raznimi predavanji, slikarskimi tečaji, itd..
V sodelovanju z Generalnim uradom je zavod večkrat vključen v različne evropske projekte, v okviru katerih so organizirane različne dejavnosti in aktivnosti, različne delavnice, tudi z zunanjimi gosti.«
Vez z zunanjim svetom obsojencem predstavljajo obiski. Obiski potekajo dvakrat tedensko, ob sredah in sobotah. Obiščejo jih ožji svojci in ostale osebe, ki jim je odobreno obiskovanje. Obiski načeloma potekajo v zavodu. Možno pa je tudi individualno srečanje izven zavoda, do pet ur. Petkrat tedensko so mogoči tudi obiski preko noči. Partnerke, partnerji ter obsojenčevi otroci lahko tako preživijo več časa z obsojencem.
Zaseg mobilnih telefonov, v telesnih odprtinah pretihotapljeni modemi
V letu 2022 so v zavodu do sedaj zasegli 20 mobilnih telefonov, 33 modemov za brezžični internet, 496 prepovedanih tablet, kot so steroidi in sintetične droge in še ostalih 70 zasegov drog.
»Izpostavljamo zanimiv primer, ko je obsojenec v analni odprtini skušal vnesti dva modema, ko je prišel s prostega izhoda, kar je bilo zaznano na detektorju kovin in je po namestitvi v poseben prostor predmeta izločil. Pred leti smo imeli primer, ko je obsojenec v želodcu vnesel tablete, zavite v kondom in mu je ta nato v telesu počil. Le hitra reakcija zaposlenih mu je rešila življenje, kar so poudarili tudi zdravniki v SB Novo mesto.«
O klasičnem pobegu iz zapora na Dobu ne govorijo od leta 2009. Zgodi se, da se obsojenec na primer ne vrne ali pa se ne vrne pravočasno iz koriščenja zunanjih izhodov.
»Lahko izpostavimo poskus pobega iz novomeške Splošne bolnišnice v letu 2021, ko so obsojencu zaradi zdravniškega pregleda odstranili lisice, moški se je zapodil proti vratom, vendar sta ga pravosodna policista uspela dohiteti in obvladati.«
Celoten članek, ki obravnava tudi problematiko števila pravosodnih policistov, si lahko preberete v septembrski tiskani številki.