E-UTRIP
Blaž Milavec
Featured Intervju Novice

Intervju: BLAŽ MILAVEC, župan občine Sodražica: »Samostojnost je dobra stvar.«

»Samostojnost je dobra stvar, saj predrami ljudi, da ni nekdo drug odgovoren zanje, ampak oni sami. Pri novih občinah ponavadi temu sledi tudi večja zavest pripadnosti in angažiranja občanov v skupnih zadevah, ki pa z leti žal malo popusti,« je na prehojeno pot občine Sodražica, na novo ustanovljene leta 1998, kakopak več kot zadovoljen župan Blaž Milavec.

Objektivno gledano (na relevantnih podatkih) se jim je ta projekt (samostojnosti) do sedaj izplačal. Izvedli so, sicer postopno, a vendarle nekaj pomembnih razvojnih korakov. Pri tem so imeli v mislih, da je občina glede na razvitost, stopnjo brezposelnosti in opremljenosti z osnovno komunalno infrastrukturo med najboljšimi na širšem lokalnemu območju.

Uspešno so izvedli številne nove projekte

Še zdaleč pa ni vse končano in odlično. Ker je vse manj neposrednega denarja s strani države (česar so deležne obmejne občine), morajo poiskati dodatne možnosti za sofinanciranje preko projektov, ki jih prijavljajo na različne razpise. In v občinski blagajni vsak evro dvakrat obrniti. Pri tem so bili doslej kar uspešni, Milavec pa našteje najpomembnejše pridobitve; nova športna dvorana, povečan vrtec, energetsko sanirana in delno prenovljena stavba šole, prenovljena zdravstvena postaja in lekarna v Sodražici ter na novo zgrajeno bazno vodovodno omrežje za pretežni del občine.

Zgradili so tudi novo kanalizacijo in dve čistilni napravi – večjo, ki je osrednja občinska v Zamostcu, in manjšo v Žimaricah – ter prenovili dobršen del občinske prometne infrastrukture. V sodelovanju z državo tudi pospešeno obnavljajo državne ceste. Pred časom so opremili novo poslovno cono, ki končno postaja zanimiva za investitorje ter preko podeljene koncesije zgradili sistem daljinskega ogrevanja na lesno biomaso za javne zgradbe in stanovanjske bloke v centru Sodražice.
Na Gori so izvedli agromelioracijo s komasacijo kmetijskih zemljišč. Izpeljali so tudi več deset manjših projektov na različnih področjih ter kot partner sodelovali pri postavitvi telekomunikacijskih stolpov na območju Gore, Globeli, Podklanca in dela Žimaric, gradnji optičnega omrežja po večjem delu občine in podobno. V načrtovanju in pripravljanju imajo tudi kar nekaj novih projektov.

Sodraška dolina je pomembno vodno zajetje tudi za občini Ribnico in Kočevje, s katerima vas povezuje projekt SORIKO. Drži?

Drži. Območje Sodražice predstavlja pomemben vir pitne vode. Zato smo preko novega sistema SORIKO z občinama Ribnica in Kočevje povezani v skupen vodovodni sistem. Skupaj si zagotavljamo zadostno količino kakovostne pitne vode. Še zdaleč pa niso vsi viri le pri nas, celo nasprotno. Ta povezanost je namreč dobrodošla tudi za nas, saj lahko v primeru onesnaženja dobimo vodo od drugod. To je strateško zelo pomembno, saj je celoten sistem, ki je sedaj tudi digitaliziran, postavljen na dobrih osrednjih in na rezervnih virih pitne vode, ki se nahajajo širom celotnega Ribniško-kočevskega območja. Poleg tega sistem zagotavlja najsodobnejše čiščenje oz. obdelavo surove vode, ki temelji na bistveno manjši uporabi kemije, kot je to bilo prej.

Pred leti je bil obnovljen trg v Sodražici. Na njem stoji podoba Psoglavca, ki je poleg pohval prejel tudi številne kritike. Kako vi na to odgovarjate? Bo še ostal na tej lokaciji?

Lik psoglavca, ki se mimogrede pojavlja v različnih kulturah (egipčanski, grški, rimski, kitajski, indijski in tudi v zgodnjem krščanstvu) in je kot tak že zelo star, smo hoteli uporabiti kot pravljično bitje v sklopu turistične promocije. Tega žal niso vsi tako razumeli, zato smo sedaj pri tem bolj previdni. Tudi skulptura na trgu, ki je delo akademskega kiparja Zlata Rudolfa, za ene ni najbolj posrečena, še zlasti ne njena namestitev. Prav tako moramo spoštovati tudi te poglede, a je po drugi strani potrebno ta lik razumeti kot neko etnološko in mitološko dediščino našega območja. Zato smo v okviru pridobljenega projekta iz LAS sredstev dolgoročno zanj predvideli primernejšo lokacijo.

Na katerem »kilometru poti« je projekt ureditve športno rekreativnega kompleksa pri smučišču Izver?

Nadaljnji razvoj tega območja je odvisen od ureditve lastništva nekaterih nepremičnin, kar smo že v veliki meri uspeli urediti, ter od prostorske umestitve turistično športne infrastrukture, kar je še v teku.

Del turistične ponudbe naj bi bil tudi dom na Travni Gori. Kakšno je stanje?

Glede doma na Travni gori naj rečem le, da smo tam začeli pred leti osnovati turistični projekt, a se tedanji lastniki niso držali dogovora, lahko rečem, da so nas nekoliko izigrali. Na takšne igre mi ne pristajamo in ne iščemo rešitve za vsako ceno. Tako je bilo žal tudi v tem primeru. Mogoče pa je dobro, da je tako bilo. Ne vem. Trenutnim lastnikom, ki prihajajo iz daljne dežele, želim vse dobro in da bi bili uspešni pri tem poslu. Če se sčasoma pokaže kakšna resna priložnost, ne izključujem sodelovanja in vključitve občine v razvoj te naše turistične točke. Mislim, da bi to bilo zelo dobro in dobrodošlo. A pustimo času čas.

Ali je predvidena selitev stavbe Občine na trg? Kaj vse bo v tej stavbi, oziroma kdo bo zasedel prostore sedanje občinske uprave?

Občina je kupila stavbo nekdanje zadružne trgovine na trgu za večnamenski objekt. Občinski svet ga je poimenoval Krekov dom (na tem trgu bila doma Krekova mati Marija Krek, roj Štupica, in kjer je Janez E. Krek preživljal večji del svojih mladostniških počitniških dni). Tu ima že sedaj svoje prostore enota Knjižnice Miklova hiša iz Ribnice in Galerija Franceta Goršeta, v nadstropju pa nekatera sodraška društva. V pripravljanju je načrt prenove, ki vključuje poleg navedenega tudi prostore za občino in pošto. Ker imamo marsikaj pomembnejšega že v načrtu, se bo k prenovi pristopilo, ko bo to mogoče.

Kako je s projektom kolesarskih (krošnjarskih) poti?

Projekt vodi Direkcija RS za infrastrukturo in poteka v skladu z zastavljenim načrtom. Trenutno je v fazi projektiranja.

Kdaj vasi, ki še niso povezane s čistilno napravo, to lahko pričakujejo?

Za Zamostec imamo že pridobljeno gradbeno dovoljenje, v pripravi sta projekta za Vinice in Zapotok. Končna usoda teh projektov je odvisna od odločitve države, da ponovno prične sofinancirati kanalizacijska omrežja z manj kot 2.000 prebivalci, kot je bilo že pred leti. Izvedba le z lastnimi sredstvi je namreč težko izvedljiva za bistveno večje občine, toliko bolj za manjše, saj je vrednost takšnih projektov nekaj milijonska. Pa še občane potem bolj obremenimo s komunalnim prispevkom, ki bi šel v primeru takšnega scenarija v več tisoč evrov na gospodinjstvo. Načrtujemo sicer, da naj bi bilo možno pričeti s temi projekti v prihodnjih letih, a to le ob že navedeni predpostavki pridobitve sofinancerskih evropskih oz. državnih sredstev.

(mgć)

Sorodni članki

Spletno mesto uporablja piškotke zaradi boljše uporabniške izkušnje. Z uporabo naše spletne strani potrjujete, da se z njihovo uporabo strinjate. Soglašam Več o piškotkih

Piškotki