Pustno društvo Goriča vas se s krajšimi prekinitvami, pred lani je utihnil zaradi izpada občinskega denarnega vložka, skoraj tri desetletja pripravlja na pustno rajanje v deželi suhe robe, čeprav ima ta običaj in z njim povezano norenje v teh krajih več kot stoletno tradicijo. Svoj čas so se zbadljivi Ribničani na svoj način zabavali od debelega četrtka pa do pepelnične srede, tudi z nekaj dnevnim žalovanjem ob odhodu Naceta Pusta, grešnega kozla vseh neumnosti, ki so jih v minulem letu ušpičili lokalni in veljaki nad njimi.
»Živimo v času, ko se takšni dežurni krivci kar množijo. Zato smo v našemu društvu vse bližje, da bi se morda že prihodnje leto vrnili k tem koreninam,« obljublja Nejc Lovšin, predsednik Goričevskih pustnih zanesenjakov, ki so pred dvema letoma na občnemu zboru prevetrili svoje vrste. In so tudi letos, tako kot lani, po sklepu »pustne vlade«, preko svojih ministrov, pravočasno obiskali vse pokrajine, kjer se dogajajo norčije, da bi v deželo suhe robe z nagovorom »Prid’te vsi, sej pr takm’ dogodk’ ne smajte falt« privabili najbolj izvirne maske. A se jim ni izteklo ravno po željah, saj so bile na ta dan zasedene najbolj prepoznavne etnografske skupine, sicer redne gostje Karnevala v Ribnici, povrh pa je zgodbo v Kočevju pletla tamkajšnja Mačkarada.
Norčije je po suhorobarsko tokrat, namesto viteza, v sedlu začela Pika Nogavička, s karnevalsko zastavo, ki jo je nesel konjevodec. Oba sta z Bleda. Za njima sta z »burovžem«, ki je ena izmed najstarejših in najznačilnejših mask Ribnice, korakali posebni maškari, stara in mlada. Z obema rokama sta držali sploščen kravji zvonec, velikosti 45×30 centimetrov in težek okoli deset kilogramov. Napravo sta naslanjala na debelo podloženo koleno in kakor sta vzdigovala nogo, tako sta se zvonova hrupno oglašala.
»Hoja mora biti usklajena z zvonjenjem, tako da se ustvarja ritem. Oblečen sem v živo pisano obleko, sešito iz mehke odeje, na glavi nosim valjast klobuk. S svojim zvonjenjem odganjam vso škodo iz kraja, vse slabe reči, ki so se zgodile, ter naznanjam boljše, predvsem pa slovo od zime in prihod pomladi,« je »ta stari« deklamiral, da je bil čim bolj slišan. O kamajl (kameli), tradicionalni pustni živali na Ribniškem, ki jo vsako leto našemijo v Goriči vasi, so vrli prireditelji spesnili verze. »Kamajla, grbajla puščav si ti hči, pa vendar je v tebi goričevska kri. Tu bila si rojena, za pusta storjena. Vse mlado in staro za tabo nori, namesto osata ti krofe deli. »Le primte se za aržet«… V sanjah prinaša srečo in dobre spremembe v življenju,« jo je mož s povodcem krotil pred radovednostjo firbcev.
Pred množico, zbralo se jih je nekaj tisoč, so pestrost in barvitost mask pokazale predvsem številne skupine vrtčevskih otrok in šolarjev, kot vselej so s poglobljeno duhovitostjo čudežno zdravilo proti koronavirusu za svetovno Zdravstveno organizacijo, v svojemu laboratoriju tisočerih idej v Hrovači, zmešali člani tamkajšnjega Vaško etnološko turističnega društva.
»To kar vidite, je pravzaprav ulična predstava, ki poteka po natanko določenem scenariju in od fantov ne zahteva samo dobre volje in kondicije za dolg pustni pohod, temveč tudi študijo vlog,« so se predstavili ta grdi in ta lepi oziroma Ravenski Pust iz Drežniških ravni. Pogledi radovednih oči so bili deležni tudi krvosesniki, skupina Pand, roparji in policaji, Koranti in Lancove vasi in drugi.
(mgć)