fbpx
E-UTRIP
Featured Narava & zdravje Novice Psihologija Zanimivosti In zabava Zdravje

DUŠEVNE STISKE V ČASU DECEMBRSKIH PRAZNIKOV

»Mesec december je za veliko ljudi mesec veselja, praznovanj, druženja z bližnjimi, okraševanja in obdarovanja. Za mnoge, posebej tiste, ki se že sicer spoprijemajo s samoto, osebno stisko ali duševnimi težavami, pa je to lahko mesec žalosti, osamljenosti in praznine,« pove Vanja Bunderla, magistra psihologije. Glede na to, da se že skorajda dve leti spopadamo s krizo koronavirusa, za katero smo se – vsaj na začetku – iz dneva v dan tolažili s slavnim »naslednjih 14 dni bo ključnih«, porast psiholoških težav vseh generacij niti ni tako presenetljiv.

Z mag. Vanjo Bunderla smo zato spregovorili o »veselem decembru«, ki za marsikoga predstavlja vse drugo, kot veselje.

Pri takšnih posameznikih gre poleg drugih duševnih motenj lahko za sezonsko razpoloženjsko motnjo, ki obsega vsakoletno doživljanje depresivne epizode v zimskih mesecih, ko je manj naravne sončne svetlobe. Med njenimi simptomi so utrujenost, jokavost, telesne bolečine in povečanje telesne teže. Pri omenjeni obliki se depresija spomladi ali poleti navadno umakne. Zato, da lahko postavimo diagnozo sezonske depresije, se mora ta vsaj dvakrat zapored ponoviti v enakem časovnem obdobju.

Ni pa vsaka slaba volja, za katero nam potoži prijatelj ali znanec, tudi depresija. Kratkotrajno poslabšanje razpoloženja, začasne potrtosti, tesnobnosti, nemoči in žalosti, s katerimi se odzovemo na posamezne trenutke med prazniki in zimskih mesecih, raje poimenujemo duševne stiske.

Pri tem se lahko vprašamo, zakaj neki je teh stisk več ravno v prazničnem času? Če podrobneje pogledamo v naš decembrski vsakdanjik, lahko vidimo, da je dejavnikov, ki negativno vplivajo na naše počutje, lahko kar precej. Na prvem mestu lahko razpoloženje poslabšajo izkrivljene predstave o praznikih, ki nam jih prikazujejo mediji in potrošniška družba. Reklame na televiziji nam pravijo, da bi se morali ves čas družiti in biti srečni. Hiša mora biti okrašena, jelka postavljena, na mizi pa se šibi slastna večerja.  Če bomo veliko zapravili in si letos res privoščili tisto stvar, bomo srečni še bolj. Pozabimo pa, da so med nami tisti, ki so ostali sami in osamljeni in tisti, ki jim nakup bleščečih daril predstavlja veliko finančno breme. Zaradi pritiska družbe so izpostavljeni mnogo hujšim stiskam kot sicer.

Med prostimi dnevi se zamaje še naš ustaljen ritem. Ker imamo več časa zase, lahko na dan pridejo misli in čustva, ki smo jih prej dolgo potlačevali z umikanjem v delo. Tudi medosebni konflikti in nasilje v družini  se še bolj poglobijo, saj člani skupaj preživljajo več časa in nimajo možnosti umika v drugo okolje, kot sta šola in služba. Navsezadnje lahko naše stiske poglobi tudi pretirana raba alkohola in drugih psihoaktivnih substanc, premalo gibanja na prostem ter povečan vnos nezdrave hrane. 

Kako si lahko stiske olajšamo sami? Najprej poskusimo ozavestiti, kaj nas skrbi, saj lahko na ta način dobimo vpogled v bistvo problema. Bodimo hvaležni za to, kar imamo že sedaj in se ne ozirajmo na medije, ki nam vsiljujejo lažno predstavo o popolnosti prazničnega obdobja ter neprestani sreči. Če nam je lažje, si naredimo načrt dejavnosti čez dan. Vključimo tudi kakšno telesno aktivnost, kot je sprehod na prostem. Tudi če smo trenutno sami, lahko koga pokličemo po telefonu, si pogledamo film ali beremo knjigo. Izogibajmo se prekomernemu uživanju alkohola in prenajedanju, saj se bo naše razpoloženje potem še poslabšalo. Upoštevajmo svoje finančne omejitve za nakupe daril in pripravo prazničnega vzdušja. Sebi in bližnjim (če jih imate), posvetite raje svoj čas.

Nekatere omejitve druženj zaradi zajezitve širjenja koronavirusa, ki se jih držimo že nekaj časa lahko v prazničnem obdobju dodatno poglobijo občutke izoliranosti, brezupa in nemoči. Če je duševna stiska v času praznikov huda in jo spremljajo intenzivna žalost, praznina ali tesnoba, motnje spanca, občutki brezupa ali fizična bolečina, poiščite pomoč. V nadaljevanju so zapisane pomembne telefonske številke, na katerih vam strokovnjaki nudijo pogovor, ko ga potrebujete.

  • Klic v duševni stiski 01 520 99 00 (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj).
  • Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik 116 123 (24 ur/na dan, vsak dan). Klic je brezplačen.
  • Društvo SoS telefon za ženske in otroke žrtve nasilja 080 11 55 (pon–pet med 12. in 22. uro; sob, ned, prazn. med 18. in 22. uro).
  • TOM telefon za otroke in mladostnike 116 111 (vsak dan med 12. in 20. uro) Klic je brezplačen.

Sorodni članki

Spletno mesto uporablja piškotke zaradi boljše uporabniške izkušnje. Z uporabo naše spletne strani potrjujete, da se z njihovo uporabo strinjate. Soglašam Več o piškotkih

Piškotki