Na pot sem se odpravila okoli 8. ure zjutraj. Do mejnega prehoda s Hrvaško je bilo vse normalno, potem pa se je vreme poslabšalo in kar nekaj časa sta bila moja spremljevalca močan dež in gosta megla. Tako je bilo čez celoten Gorski kotar in vse do Kraljevice, kjer sem se preoblekla in preobula ter po pavzi nadaljevala pot. Do cilja – ta je bil hrvaški Senj – sem prišla okoli 14.30.
Damira je proti Budvi štartala v soboto ob 8. zjutraj.
2. dan: nedelja, 14. julij 2019:
Na pot sem se iz Senja odpravila ob sedmih zjutraj. Cilj je bil Starigrad, kar je približno 120 kilometrov od Senja. Pot ni bila preveč zahtevna in razen močne burje pred Starigradom in kamenja na cesti od krušenja sten, posebnosti ni bilo. Ko sem prispela na današnji cilj, je bila misel samo ena: to je premalo! Z Andrejem sva zato dodala sva še nekaj kilometrov in tako je cilj postal Zadar. Na poti sva morala zamenjati sedež na kolesu, saj je originalen pretrd in mi je že povzročil nekaj otiščancev, ki pa sva jih uspešno oskrbela.
Starigrad je bil za Damiro “mala malica”, zato je cilj drugega dneva prestavila “nekaj kilometrov” naprej.
3. dan: ponedeljek, 15. julij 2019:
Tretji dan sva prispela do Splita. Pot ni bila pretežka, presenetilo naju je pa dejstvo, da so del Jadranske magistrale preuredili v cesto, rezervirano za motorna vozila. To je malce podaljšalo pot, saj sva morala najti drugo cesto, a cilj je bil vseeno dosežen. Pot je zaznamovala predvsem vročina, saj je bilo cel dan preko 30 stopinj, pa tudi cesta pred samim Splitom je bila precej slaba za kolo. V Vodicah sem začutila bolečino v kolenu, za kar sva z Andrejem poskrbela s kineziološkimi trakovi. Za mano je že 440 km, čaka pa me še dobrih 300.
Danes zjutraj se je Damira takole odpočila v Makarski, jutri pa izvemo, kako ji je šlo danes, 4. dan potovanja proti Budvi.
Spletno mesto uporablja piškotke zaradi boljše uporabniške izkušnje. Z uporabo naše spletne strani potrjujete, da se z njihovo uporabo strinjate. SoglašamVeč o piškotkih
