Konec novembra je v jeseniškem Gledališču Toneta Čufarja potekala zaključna prireditev letošnjih že 35-ih Čufarjevih dnevov, kjer podeljujejo priznanja oziroma plakete slovenskim ljubiteljskim gledališčem. In zmagovalka vseh predstav je umetnina našega domačega režiserja Gašperja Jarnija v izvedbi – prav tako domače – igralske zasedbe Kulturno umetniškega društva Jazbec in partnerji z naslovom »Da ne boš sama«, sicer avtorice Selme Parisi. Predstava je prejela tako nagrado žirije kot tudi občinstva, odnesla pa je tudi večino igralskih nagrad, in sicer za najboljši ženski vlogi in najboljšo moško vlogo.
O »šoku« ob takšnem (niti slučajno slutenem) uspehu, pripravah, pa tudi o začetkih društva in načrtih za prihodnost smo se pogovarjali z Andrejo Mlekuž, ustanoviteljico KUD Jazbec in partnerji ter prejemnico Čufarjeve plakete za najboljšo žensko vlogo.
Se še spomnite odmevnega in širom Slovenije poznanega muzikala Te nore mravljice? Ta je nastal že 23 let nazaj in je bil povod za ustanovitev društva KUD Jazbec in partnerji, ki ustvarja še danes – in to več kot uspešno. »Vsekakor je to predstava, ki mi je zelo ostala v spominu, v vseh teh letih pa se je nabralo še kar nekaj nepozabnih, denimo Figole-Fagole, pa Zeleni fantek, Medved, ki ga prej še ni bilo …,« upravičeno ponosno pove Andreja Mlekuž, ki tudi sama nastopa v mnogih predstavah. »Ljubezen do igralstva sega v začetek mojega osnovnošolskega izobraževanja. Moja učiteljica in mentorica Milka Gorša me je popeljala v svet gledaliških in lutkovnih predstav in pustila neizbrisen pečat,« o svojih igralskih začetkih spregovori Andreja, ki uspeha predstave Da ne boš sama – podobno kot vsi člani ekipe – niti približno ni pričakovala. Z njo smo se pogovarjali o »šoku« ob takšnem (niti slučajno slutenem) uspehu, pripravah, pa tudi o začetkih društva in načrtih za prihodnost.
Da ne boš sama, predstava avtorice Selme Parisi v režiji Gašperja Jarnija je zmagala na letošnjem festivalu ljubiteljskih gledališč – na že 35. Čufarjevih dnevih. Ste pričakovali tako velik uspeh?
»Niti v najbolj optimističnem scenariju nismo pričakovali tako velikega uspeha. Po odzivu publike smo vedeli, da smo jih navdušili. Ampak na koncu smo presegli vsa svoja pričakovanja.«
Za nepoznavalce … kakšna je zgodba?
»V zgodbi se avtorica posveča medčloveškim odnosom v bližnji prihodnosti, v tem primeru mame in hčerke, in se dotika številnih tem, kot so starost, osamljenost, ljubezen, pozaba… Izzivom hitro starajoče se družbe avtorica drzno in jasnovidno ponudi tudi eno izmed možnih rešitev; to je oskrba s pomočjo umetne inteligence. Ko hči materi pripelje robota- osebnega asistenta, ki ga je posebej zanjo sprogramiral njen sin, to ponudi številne situacije, ki skozi komične prizore prikaže tudi žalostne strani staranja in odtujenosti.«
Koliko časa ste se pripravljali na predstavo?
»Avgusta 2020 nam je naša prijateljica, režiserka Anđelka Nikolić posredovala besedilo hrvaške avtorice Selme Parisi in lahko rečem, da je bila to ljubezen na »prvo branje«. Po navdušenju je sledilo prevajanje besedila (tega smo se lotili kar sami – jaz, Suzana in Gašper). Na koncu nam je pri lektoriranju prijazno priskočila na pomoč lektorica iz naših krajev Tea Kačar. Sledile so bralne vaje, ki jih je seveda »začinil« virus. Veliko dela je potekalo kar preko Zoom srečanj. V jeseni 2021 smo se končno preselili z vajami na gledališke deske in spomladi 2022 vse skupaj pripeljali do premierne uprizoritve.«
Kaj mislite, da je bila tista pika na i, ki vas je ponesla na najvišje mesto?
»Ko premlevam vtise oziroma poslušam tudi obrazložitve vseh nagrad, lahko rečem, da se nam je tokrat res vse »sestavilo« v odlično celoto: Samo besedilo je zelo aktualno, duhovito, vrhunsko. Vsi trije igralci smo to besedilo vzeli za »svoje« in ob budnem režiserskem očesu Gašperja Jarnija uspeli prepričljivo odigrati vse like. Ne smemo pa pozabiti na kostume, sceno, glasbo in luči. Skratka, vse je res super vpeto v vrhunsko predstavo.«
Kolikokrat ste predstavo odigrali pred publiko?
V začetku decembra, 4. 12. 2022 smo na gostovanju v Boljuncu (v naši pobrateni občini Dolina) odigrali 12. ponovitev. Čaka pa nas še kar nekaj gostovanj.
Prejeli ste tudi 3 plakete, dve za najboljši ženski vlogi in eno za najboljšo moško vlogo. Super izkupiček, kajne …
»Ne samo 3 plakete za najboljše vloge, prejeli smo tudi plaketo kot najboljša predstava po izboru publike in nagrado kot najboljša predstava po izboru strokovne žirije. Neskromno lahko rečem, da smo bili letos absolutni zmagovalci srečanja in to je več kot super izkupiček. Tega se preprosto sploh ne da opisati z besedami.«
Vas bo mogoče v naših krajih (Kočevje, Ribnica) videti še kdaj?
Zagotovo. Začeli smo doma in odločili smo se, da tudi zaključimo doma. Kdaj pa se bo to zgodilo, še ne vemo.
Kakšni so načrti za prihodnost – že ustvarjate kakšno novo predstavo?
V prihodnosti nas čaka še kar nekaj gostovanj, zato še ne ustvarjamo nič novega (z odraslimi člani seveda). So pa naši pogledi že usmerjeni v daljno prihodnost in zagotovo lahko rečem, da to ni bila zadnja produkcija KUD »Jazbec in partnerji«…
… Kar nas zelo veseli in že komaj čakamo na novo dozo ljubiteljske – a pravzaprav profesionalne – igralske in režiserske poslastice.
N.Š.