Kolikokrat ste danes pogledali na telefon, pobrskali po družbenih omrežjih? Kolikokrat ste si prižgali cigaret, koliko kav ste spili? Ste morda pomislili, da v čem pretiravate ali da brez svoje razvade ne morete?
Danes – ironično – ravno na dan, ko veliko govorimo o vinu, hkrati obeležujemo svetovni dan boja proti odvisnosti. Statistika kaže, da se stanje glede uživanja alkohola in tobaka nekoliko izboljšuje.
Zadnji dostopni podatki (iz leta 2018) kažejo, da je med prebivalci, starimi od 15 do 64 let, 24 odstotkov kadilcev, 47,3 odstotka visoko tveganih pivcev, 21 odstotkov abstinentov in 20,7 odstotka uporabnikov marihuane.
V času pandemije je zaradi vse več stresa, stisk in omejitev tveganje za razvoj odvisnosti, močno naraslo. Še posebej so postale problematične nekemične oziroma vedenjske odvisnosti, na kar opozarjajo tudi na ministrstvu za zdravje. Poslabšalo se je duševno zdravje, vse več je nespečnosti in tesnobe.
In kdaj sploh lahko govorimo o odvisnosti? Gre za ponavljajoča dejanja in vedenjske vzorce, ki postanejo središče našega razmišljanja in dogajanja.
Beg iz realnost
Od tehnologije je odvisnih čedalje več otrok, z leta v leto v rokah držijo telefone vse mlajši otroci.
Če se nam morda » drsenje« s prtom po telefonu čedalje mlajših otrok zdi smešno, to nikakor ni, opozarjajo psihologi. In takšne primere ne gre pripisovati inteligenci.
Otroku v prvih letih življenja okolica nudi zadostno količino dražljajev, ekran pa te dražljaje samo potencira. Normalna komunikacije se otroku, potem ko enkrat v roke dobi telefon ali tablico in s tem pretirava, ne zdi več zanimiva. Osredotočijo se zgolj na nekaj centimetrov ekrana, okolica pa jih zanima čedalje manj in jo sploh ne zaznajo. Na dolgi rok lahko pride tudi do slabšega napredka v govoru in socializaciji.
Stroka ocenjuje, da v Sloveniji okrog 2500 do 3000 mladostnikov z lahkoto funkcionira le v virtualnem svetu, med tem ko jim realnost predstavlja veliko težavo.
