V Dolu in vaseh proti Kostelu ter Beli Krajini se vse pogosteje pojavljajo težave zaradi bobrov. Po njihovi naselitvi na Hrvaškem, tudi v dolini Kolpe, leta 1996, so postali prisotni tudi na slovenski strani, kar se odraža v vse več podrtih drevesih ob potoku in na obrežju.
V dolini Kolpe so se družine bobrov naselile in zgradile mala taborišča, iz katerih se praviloma v nočnih urah odpravljajo po hrano. Bobri predstavljajo enega največjih glodalcev, katerih dnevne potrebe obsegajo približno 2 kilograma lesne mase ali kilogram vrbovja. »Po tem, kar sem videl, se zdi, da so še posebej v tem letnem času zelo lačni. Ob brežini Kolpe so drevje pri korenu zglodali do deset centimetrov globoko, nekatere starejše korenine pa se bodo zaradi tega posušile, s tem pa bo brežina še bolj porozna pred poplavami,« je na problem opozoril Toni Verderber iz vasi Vrt v Poljanski dolini. Tudi Jože Mehle pravi, da je temu tako.
Zaščita sadnega drevja
Pred leti je na bližnjem travniku pod hišo nasadil okoli petdeset mladih javorjev in jesenov. Od nasaditve je ostalo mogoče deset odstotkov, vse drugo pa so uničili bobri. Debla so preglodana in podrta, večinoma so jih pospravili za drva, čeprav so bila namenjena za prodajo,” pripoveduje.
Naravovarstveniki opozarjajo, da morajo biti ljudje strpni do bobrov, da se ne bi ponovila zgodba iz preteklosti, ko so pri nas izumrli. Ohranitev bobrov pomeni tudi ohranitev narave in rečnih ekosistemov. Divjih dreves ne mrežimo oziroma ne ščitimo z mrežo, lahko pa se zaščitna mreža uporablja na sadnih drevesih, je nasvet.
(mgć)