Letošnje poletje strokovnjaki opažajo porast hrastove čipkarke (Corythucha arcuata), drobnega škodljivca, ki je v zadnjih mesecih preplavil slovenske gozdove. Hrastova čipkarka, ki je pri nas postala pogost pojav šele v zadnjih nekaj letih, se je letos razširila v izjemno velikem številu, kar povzroča skrb med gozdarji in lastniki zemljišč.
Hrastova čipkarka je majhna žuželka, značilna po svojem čipkastem videzu kril, ki je tudi izvor njenega imena. Ta invazivna vrsta izvira iz Severne Amerike, v Evropo pa je bila zanesena šele pred nekaj desetletji. V Sloveniji se je prvič pojavila leta 2016, od takrat pa njena populacija vztrajno narašča.
Letos so gozdovi, zlasti tisti s hrasti, še posebej prizadeti. Hrastova čipkarka napada predvsem liste hrastov, kjer sesa rastlinske sokove, kar povzroči porjavenje in sušenje listov. Posledica so drevesa, ki izgledajo požgana ali bolna, kar zmanjšuje njihovo vitalnost in sposobnost za fotosintezo. V skrajnih primerih lahko pride do prezgodnjega odpadanja listov, kar lahko oslabi drevo in ga naredi bolj dovzetnega za druge bolezni in škodljivce.
Strokovnjaki ugotavljajo, da je povečana prisotnost hrastove čipkarke letos posledica kombinacije več dejavnikov, vključno z blagimi zimami, ki omogočajo preživetje večjega števila osebkov, ter ugodnimi pogoji za razmnoževanje spomladi in poleti. Posledice tega pojava so že vidne na velikih površinah hrastovih gozdov, kjer drevesa kažejo znake stresa.
Vendar pa invazija hrastove čipkarke ne vpliva le na drevesa. Na Gozdarskem inštitutu opozarjajo, da ob velikih namnožitvah stenice pogosto padejo z dreves in pristanejo na sprehajalcih, klopeh v parkih, mizah na terasah restavracij in celo na ljudeh. “Ni redko, da se pojavijo tudi na ljudeh, na obleki, koži in v laseh. Naj omenimo, da stenice lahko pičijo in povzročijo kožne alergije, vendar so prijave pikov oziroma alergijskih reakcij hrastove čipkarke redke, simptomi pa hitro izzvenijo,” sporočajo in pri tem poudarjajo: “Vplivi hrastove čipkarke na zdravje ljudi in živali so še neraziskani in marsikatera informacija ni znanstveno podprta.”
Hrastova čipkarka naj bi bila, podobno kot platanova čipkarka, sposobna pičiti človeka, vendar ni jasno, ali gre za obrambno reakcijo ali kaj drugega.