Začetek šolskega leta na Gimnaziji in srednji šoli Kočevje ni minil brez težav. Dijaki in starši so izrazili nezadovoljstvo z novim pravilnikom o ocenjevanju, ki naj bi bil diskriminatoren do bolnih dijakov, ter z načinom, kako naj bi ravnatelj Gregor Pečan predstavil spremembe. Sporni nagovor, domnevno poln kritike in očitkov, je sprožil burne odzive, ki so sprožili vprašanja o pristopih šolskega vodstva in prihodnosti sodelovanja med dijaki, starši in šolo.
»Vaš govor nas je pripeljal do številnih dvomov, vprašanj in razočaranj. Začeli smo se spraševati, ali smo sploh na pravi šoli,« so izrazili dijaki.
Ravnatelj je predstavil pravilnik šole, ki »močno posega v pravice dijakov, še posebej pa je diskriminatoren do bolnih otrok,« so navedli nekateri starši dijakov, ki so se obrnili na nas. Gre za t. i. »drugi rok«, ki je bil po besedah dijakov uveden z namenom, da bi si zagotovili boljše rezultate na ocenjevanjih. »V večini se borimo za čim boljši uspeh, saj je ta pomemben za vpis na želene fakultete. Ta rok je predstavljal prednost šole,« pojasnjujejo dijaki.
Staršem je ravnatelj nov pravilnik o ocenjevanju predstavil kot dijakom v dobro. »Po njem naj bi se dijaka, ki je bil v času ocenjevanja bolan, obravnavalo enako kot dijaka, ki je pisal in dosegel negativno oceno. Dijaki, ki so bili upravičeno odsotni, nimajo možnosti ponovnega pisanja, ampak lahko popravijo le celotno konferenco tik pred zaključkom, torej januarja,« navajajo starši in dodajajo, da če dijak zboli v času testa v drugi konferenci, dobi avtomatsko popravni izpit. »Takšni primeri so se že dogajali v preteklem šolskem letu, ko so dijaki zboleli in so zato dobili popravni izpit.« Po besedah nekaterih staršev ravnatelj ni upošteval zdravniških opravičil, prav tako naj ne bi odgovarjal na elektronska sporočila staršev.
Dijaki ravnatelju očitajo tudi ukinitev nekaterih dejavnosti. »Vsi, ki smo doživeli spoznavni dan, izlet v Gardaland, tridnevje v Osilnici, se zavedamo njihovega pozitivnega vpliva na nas … Nasprotujemo izvajanju obveznih ur OIV v popoldanskem času … Mnenja smo, da so projektni dnevi ključnega pomena za naše izobraževanje,« so med drugim zapisali dijaki v pismu ravnatelju.
Bolj kot napovedane spremembe pa so dijake in starše prizadele besede, s katerimi jih je ravnatelj predstavil.
Nagovor, ki ga niso pričakovali
»Po informacijah dijakov njegov nagovor ni bil niti pozitiven niti spoštljiv, niti spodbuden. Bil je poln zgražanj nad njihovim vedenjem, vzgojo in številnimi izostanki, vseboval pa je tudi neprimerne in celo ponižujoče izjave. Svoj uvodni ‘besedni izpad’ je ravnatelj opravil v predavalnici in po letnikih posameznih izobraževalnih programov ter vpričo profesorjev,« nam sporočajo zaskrbljeni starši dijakov GSŠK.
V podobnem tonu naj bi nadaljeval tudi na roditeljskem sestanku tretjih letnikov, kjer naj bi starše označil za »nesposobne vzgojiti otroke« ter dodal, da imajo »pomehkužene in bolehne otroke«, ki jih bo on s svojimi ukrepi prevzgojil.
Ob takšnem nagovoru zagotovo zazvoni alarm, razmišljajo starši. »Kdo je ravnatelj Pečan, da si lahko privošči zgornje besede in dijake vsesplošno etiketira kot ‘nevzgojene jokice’, njihove starše pa kot ‘usmiljenja vredne’? Ni videti, da bi se zavedal, da njegova svoboda govora in izražanja ni absolutna, ampak je (kljub njegovi vlogi ali pa prav zaradi nje) omejena.«
Kaj odgovarja ravnatelj?
Za komentar smo prosili tudi ravnatelja, ki pravi, da so dijaki in starši preoblikovali povedano in vpeljano. V prvi vrsti je pojasnil, da ničesar od dejavnosti ne ukinjajo. »Pač pa bi si želeli, da bi dejavnosti v okviru obveznih izbirnih vsebin (OIV) izvajali na način, da zaradi tega ne bi odpadalo toliko ur drugega pouka, drugih predmetov. V preteklem šolskem letu sem namreč opazil, da je bila realizacija pri precej (preveč!) predmetih izrazito slaba, kljub temu da učitelji niso bili bolni. Izkazalo se je, da izvajanje OIV (razpršeno čez celo leto) na negativen način vpliva na realizacijo pouka. Izkušnje nekaterih šol kažejo, da se zelo dobro obnese izvajanje večjega dela vsebin OIV v dveh ali treh tednih združeno. Nekaj športnih dni se poleg tega izvede še izven teh tednov (zaradi zaželene razpršenosti ukvarjanja s športom). Na ta način niso potrebni drugi ‘posegi’, da se zagotovi mir v šoli v času mature, saj se takrat za ostale oddelke izvaja OIV, ali pa so celo prosti, ker so določene vsebine OIV izvedli v popoldanskem času ali zvečer (gledališke predstave, art kino, koncerti …).«
Odzval se je tudi na sporen nagovor: »Dijakom sem na kratko razložil spremembe, ki jih želimo vpeljati pri pisnih ocenjevanjih znanja, ker veliko število dodatnih rokov pač negativno vpliva na potek pouka, saj je med pisanjem potrebno zagotoviti mir in tišino, da imajo vsi enake pogoje. Na ta način je pouk prizadet, saj pri nekaterih predmetih letno izvedejo štiri in več ponavljanj testov, ko bi pravzaprav morali delati kaj drugega (jemanje nove snovi, utrjevanje, preverjanje …). S tem brez dvoma trpi kvaliteta pouka na letni ravni, kar bi moralo skrbeti vse. Res je, da sem predstavil tudi neizprosno statistiko, ki je ob koncu lanskega šolskega leta pokazala, da je gimnazijec v povprečju manjkal 135 ur, ekonomski tehnik pa 218 ur. In res je, da sem dejal, da se mi smilijo starši, ki imajo tako bolehne otroke. Nobene besede ni bilo o vzgojenosti ali nevzgojenosti, kot tudi ne o jokicah. Predlagal sem jim tudi, naj se začnejo med seboj pogovarjati in sami reševati probleme, namesto da nas zaradi njihovih medsebojnih problemov v šolo kličejo starši. Poudaril sem, da so stari 16 let in več in bi bilo prav, da temu primerno postopajo v medsebojni komunikaciji. Žal mi je, če je bil kdo zaradi tega užaljen, in se mu opravičujem, vendar so številke odsotnosti žal takšne, da bi se ob njih moral zamisliti vsak, ki želi, da bi se dijaki med srednješolskim izobraževanjem čim več naučili in se čim bolje pripravili na nadaljnje šolanje ter življenje. In samo to je bil in je moj namen,« je zaključil ravnatelj.
Gimnazija in srednja šola Kočevje je majhna šola, ki si prizadeva za čim večji vpis in čim boljši uspeh. Vzgoja in izobraževanje danes zahtevata drugačne prijeme kot včasih, a ne glede na drugačno generacijo in bolj zahtevne starše še vedno velja univerzalno pravilo: lepa beseda lepo mesto najde.