»Robert Tomazin ni nikoli polovičar,« se kratko in jasno predstavi »od nekdaj ponosen Kočevec«, županski kandidat za Občino Kočevje in že s tem pojasni, zakaj slogan 100 %.
Ljubitelj gozda, hribov in gora, pa kinolog, vodnik lovskega psa in privrženec zgodovinskih romanov se lahko – kar se tiče njegove športne zgodovine – pohvali z enim zelo zanimivim dosežkom. Kot mladostnik se je namreč ukvarjal s športnim streljanjem in leta 1990 celo premagal Rajmonda Debevca, ki je kmalu zatem postal olimpijski prvak. No, dosežek je definitivno tudi že ničkolikokrat ubrana pot na Triglav, več kot le omembe vredna pa je tudi njegova že skoraj 40-letna pot krvodajalstva. »Pomagati je pomembno vodilo v človekovem življenju. Lepo je, ko pomagaš, težko je, ko pomoč potrebuješ – v katerem koli smislu,« svoje poslanstvo pojasni Robert.
Zakaj ste se odločili za kandidaturo za župana Občine Kočevje?
Kočevje potrebuje 100 % profesionalne spremembe v smeri boljšega in kvalitetnejšega življenja občanov in prepričan sem, da lahko s svojim znanjem in izkušnjami, ki jih imam, pri tem tudi pomagam. Moja kandidatura je ponudba, ne pa obveza. Je ponudba občanom, za katero pa seveda upam, da bo čim bolje sprejeta.
Mislite, da Kočevje potrebuje profesionalnega župana?
Seveda, zato pa sem tudi 100 % župan (smeh). Moje mnenje je, da Kočevje kot največja občina v Sloveniji potrebuje poklicnega župana, ki bo na voljo 24 ur na dan. Nepoklicne župane imamo v Kočevju že od leta 1994 naprej in menim, da se problemi, vsaj tisti »akutni«, kot je romska problematika, primarno zdravstvo, samo nalagajo, ne pa rešujejo. In to tudi na podlagi tega »nepoklicnega« županovanja.
Nobena skrivnost ni, da v občini Kočevje največjo težo nosita dva problema, to sta zdravstvo in romska problematika, ki sta prioriteti tudi na vašem programu. Pa če najprej nekaj besed namenimo Zdravstvenemu domu, kako bi se vi kot župan lotili reševanja situacije?
Se popolnoma strinjam. Agonija primarne zdravstvene oskrbe se vleče že leta. In preden sem se odločil za kandidaturo sem se vprašal, ali lahko rešim ti dve stvari. In iskreno, najprej sem mislil, da ne. A po dobrem tednu razmišljanja, iskanja različnih možnosti in dela pa sem prišel do spoznanja, da je rešiti stanje v ZD Kočevje pravzaprav zelo enostavno. Kako? Zakaj? Komuniciral sem z veliko ljudmi in danes lahko trdim, da je situacijo v zdravstvenem domu možno rešiti v 9 mesecih ali največ enem letu. Moje mnenje je, da bi se koncesije moralo podeljevati že prej, pa pristojni tega niso želeli. Namreč, če bi bile dane, se ne bi že več kot 5 let spopadali s tolikšnim pomanjkanjem pravzaprav vseh zdravnikov v ZD Kočevje. Po pogovoru z zdravniki, ki jih takšen način zanima, danes lahko obljubim, da se situacijo da rešiti v prej omenjenem časovnem okvirju. Kombinacija koncesij in prihodi novih zdravnikov sta edini rešitvi problema in za njima trdno stojim.
Pa romska problematika? Kje vi vidite rešitev?
Imamo ničelno toleranco tako do nasilja kot do vandalizma v občini Kočevje in podatek, da okoli 70 odstotkov teh kaznivih dejanj povzročijo Romi, je to definitivno rdeči alarm. A kljub vsemu, se je romske problematike potrebno lotiti preudarno, a vendarle odločno. Tudi tu sem – podobno kot pri zdravstveni problematiki – še pred kandidaturo nastopil aktivno, Vladi RS sem namreč poslal dopis, v katerem sem pozval k takojšnji vzpostavitvi delovne skupine za obravnavo romske problematike, ki je bila ustanovljena že v prejšnji vladi in za katero menim, da predstavlja – glede programa oziroma načrta, ki so ga določili – odlična pot do rešitve problema. Komisija je bila takoj po mojemu dopisu tudi sestavljena. Druga stvar, za katero menim, da bi pomembno pripomogla k reševanju težav z romsko populacijo, pa je zahteva po večji prisotnosti policije, posebej specialne enote, ki bi skrbela za večjo varnost nas vseh. In, ko smo že ravno pri varnosti in Romih, bi si – sploh glede na trenutno situacijo v Kočevski rezidenci – tudi prizadeval, da bi kot pogoj za pridobitev socialnega ali občinskega stanovanja obstajal tudi pogoj nekaznovanosti.
Vaš program je zelo ambiciozen in konkreten, omenjate denimo tudi zdravilišče. Zakaj menite, da ga Kočevje potrebuje oziroma kako bi to koristilo naši občini?
Kočevje ima izjemne naravne pogoje, ki pa niso dobro izkoriščeni. Nedvomno velik potencial vidim v razvoju ekoturizma v našem mestu, zato sem tudi že stopil v kontakt z gospodom Grilom, lastnikom zemljišča v neposredni okolici Rudniškega jezera, ki je pripravljen stopiti v javno-zasebno partnerstvo, s katerim bi tako zgradili termalni center, zdravilišče, ki bi predstavljala novo razvojno priložnost in kar si kot največja slovenska občina definitivno lahko prizadevamo, morda celo zaslužimo.
Kako konkretno bi se lotili stanovanjske problematike mladih družin? V programu namreč omenjate gradnjo stanovanj …
Če kaj, potem imamo na Kočevskem obilo prostora. Na osnovi modrih prostorskih odločitev lahko zagotovimo številne rešitve na področju stanovanjske problematike, predvsem za mlade, ki se danes v kar grozljivem deležu izseljujejo iz Kočevja. Skupaj z ustrezno kadrovsko politiko in gospodarstvom lahko zagotovimo boljšo perspektivo mladih, ki bodo tudi zaradi tega raje in večkrat ostali »doma«. Tu vidim Občino Kočevje kot »voditelja«, ki bo povezoval na eni strani mlade, ki se odločajo za svojo življenjsko pot in na drugi strani gospodarstvo, ki izkazuje svoje potrebe. In, kot sem omenil že prej, s ciljem dviga nivoja varnosti želim in vidim priložnost v tem, da se med kriterije izbire za dodelitev oziroma subvencioniranje stanovanja uvrsti že prej omenjeni pogoj o nekaznovanosti.
Občani se vedno bolj pritožujejo nad visokimi zneski komunalnih storitev. Bi kot župan reagirali tudi na tem področju?
Kot izkušen gospodarstvenik sem prepričan, da je mogoče s serijo ukrepov, ki ne bodo na škodo zaposlenih, izvesti dobro racionalizacijo, ki bi na koncu pomenila tudi nižjo položnico za komunalne storitve.
Zanimiva je vaša ideja o vzpostavitvi pokopališča za hišne ljubljenčke. Od kod ideja in kako jo imate namen realizirati?
Za to idejo trdno stojim, zdi se mi, da je glede na to, da ima Kočevska ogromno prostora, zato mislim, da v slednjega lahko umestimo tudi prostor, kjer bi pokopali naše štirinožne prijatelje, kar člane družine jim lahko rečemo. Veste, včasih je imel pes (ali mačka, ali katerikoli hišni ljubljenček) pri hiši popolnoma drugačno vlogo, tam je bil pač zaradi raznih koristi, ki jih je s seboj prinesel. Danes pa imamo do njih visoko spoštovanje, navezanost in ljubezen, zato menim, da bi morali tistim, ki si za svojega ljubljenčka želijo mesto tudi po smrti, to tudi omogočiti. Pa ne samo občanom Kočevja, namenjeno bi bilo celotni dolenjski regiji, saj tovrstnega pokopališča – vsaj po mojih informacijah – tukaj še ni.
Verjetno imate v načrtu še kakšne projekte, ki niso zajeti v temeljnih točkah vašega programa, pa bi jih mogoče vseeno radi na hitro predstavili?
Seveda, imamo še kar nekaj ambicij in ciljev, eden izmed njih je denimo ustanovitev lovskega muzeja na Kočevskem. Zakaj? Predvsem iz razloga ohranjanja lovskih trofej, orožja in drugega lovskega materiala, ki ničkolikokrat – denimo zaradi smrti lovca – pristanejo v zbirnih centrih za odlaganje odpadkov, kar je velika škoda. Vse to bi lahko umestili v lovski muzej tukaj na Kočevskem, saj imamo bogato lovsko tradicijo in gotovo bo tako tudi v nadaljnje.
Potem naslednja ideja je center za vzrejo evropske divje mačke, kar pa je seveda velik izziv evropskega pomena, pri katerem bi najprej morali pridobiti ustrezen genetski material in zagotoviti pogoje za normalno vzrejo in reprodukcijo čim bolj genetsko prvobitne evropske divje mačke. Morda kot zanimivost, naša domača mačka je potomka afriške divje mačke, ki so jo najprej udomačili stari Egipčani, potem pa se je razselila po celem svetu. Lokacijsko bi bilo za tovrstni center najbolj primerno eno od opuščenih kmetijskih zemljišč. Za ta projekt bi lahko tudi pridobili okoli 10 do 15 milijonov evropskih sredstev, ki bi znatno pomagala pri realizaciji ideje in posledično uspešne vzreje evropske divje mačke, ki pa – tudi to je pomembno poudariti – ne povzroča nikakršne škode in z njo ne bi imeli težav. Na ta način bi zagotovo lahko zagotovili boljši obstoj te vrste v celotni Evropi, ne samo v naši regiji.
Še ena izmed idej in želja je obuditev nekoč zelo popularnega in obiskanega prijateljskega kolesarskega maratona Ribnica – Kočevje – Delnice, kateremu bi sedaj dodali še občino Kostel. Mislim, da gre še za eno odlično priložnost povezovanja na eni in obogatitev športno-turistične ponudbe na Kočevskem.
N.Š.