Koliko zgodb se je prepletalo na hribčku pod Veliko Goro, kjer že stoletja čepi velika baročna cerkev Marije Vnebovzetne? Veliko od slednjih je bilo skozi pisano besedo že oznanjenih, še več pa skozi ustna pričevanja iztrgano iz pozabe.
Tematsko in pregledno pa jih v celoto združuje neutrudni pisatelj Ivan Šega iz Ravnega dola, naselja pod Brinovim gričkom, kjer na dvorišču njegove rojstne hiše stoji kot spomenik zahvale svojim prednikom Maticova etno hiša. Te dni je vsestranski avtor na polico položil novo čtivo, že enajsto knjigo, z naslovom Dekla.
O zgodbi …
Vnešena je v duhomorni (črni) čas, ko je utihnilo orožje druge svetovne vojne, v najbolj napeta leta med Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo, in sicer med dvema pomembnima praznikoma nekdanjega sistema oziroma države, prvim majem in 29. novembrom, ob delu na cesti pod Novo Štifto. Vsi junaki v knjigi so resnični, nekoliko tudi Dekla, trpeča ženska, ki se je na Štiftarski zemlji znašala, bog si ga ve od kje. Postavili so jo za namestnico delovodje, pri gradnji ceste. Sem je prišla posiljena tako kot njena mati. Življenje je bilo ena sama »golgota«. Vse je stoje prenašala, tudi, čeprav z veliko brazgotino v duši, izgubo ljubezni, ki je končala na Golemu Otoku.
Ivan Šega pri pisanju ostaja vselej zvest svojemu prepoznavnemu slogu preverjenih drobnih malenkosti in mehke erotike, ki se kot pajčevina prepleta od prve do zadnje strani. Tudi v najnovejši knjigi. »Vsak odstavek napisanega besedila mora pritegniti bralca, da jo lahko prebere v dveh, treh večerih. Ljubezen in erotika se dotikata našega življenja ne glede na leta, tako je tudi v povesti iz časov po drugi svetovni vojni, ki jih pooseblja Dekla,« avtor pokaže na strani »mehkega branja«.
Piše se dvanajsta knjiga
Ob novi knjigi, ki še diši po tiskarski barvi, je za Ivanom že več kot sto strani nove bralne vsebine, skoraj polovica dvanajste knjige Kofetarica. »Z njo prelamljam reklo, da naj pisatelj piše čas, v katerem živi. Nova zgodba je postavljena v Korotan na Dunaju,« Šega razkrije. Še posebej se je zahvalil Občini Sodražica in PZDU Dolenjske in Bele krajine, ki sta mu finančno omogočili izid knjige.
(mgć)