Desetletja težav z romsko problematiko so končno naletela na nekaj posluha. Kaj bodo prinesla sestankovanja politikov, skupin, podskupin, timov znotraj podskupin itd., bomo videli … Večina nas, ki živimo v jedru problema, se boji, da ne veliko. Morda so mediji novice o streljanjih, napadih, krajah in ropih pograbili, ker poletje velja za t. i. obdobje kislih kumaric in se ne dogaja veliko. Ponovno izražam strah in menim, da bo karavana šla dalje, psi pa bodo še naprej lajali.
Kot urednik lokalnega medija opažam, da se je večina novinarjev na poročanje o romski problematiki odzvala korektno in objektivno. Kljub temu pa obstaja nekaj uredništev, kjer smo ljudje, ki opozarjamo na nevzdržno situacijo, označeni za nestrpne in razmišljamo “sto let za leseno žlico”.
Ribniški župan Samo Pogorelc, ki je zelo zavzeto ugriznil v ta problem, je na svojem družbenem omrežju objavil odziv na oddajo “Marcel”, kjer sta voditelj Marcel Štefančič in varuh človekovih pravic Peter Svetina razpravljala o pravicah Romov ter izpostavila problem pitne vode in županovo izjavo: “Ko bomo enkrat na skupnem imenovalcu in ko si bodo Romi res želeli integracije, izobraževanja, dela in spoštovanja zakonodaje, potem voda in urejenost naselij ne bosta več težava. Dokler ne bo sprememb z njihove strani, pa naj pozabijo na kakršnekoli vnaprej dane bombončke.”
Izjava je bila s strani varuha človekovih pravic označena za besede, ki ne sodijo v današnji čas demokratične družbe.
Na tej točki je očitno, da sta tudi varuh in voditelj Štefančič “z razmišljanjem in sliko o Romih nekje v letu 1990,” kot je zapisal Pogorelc. In res je, zdi se, da imajo ljudje izven našega območja popolnoma napačno predstavo o Romih. Seveda bi bilo krivično, da vse mečemo v isti koš.
Po našem odzivu na dogajanje v Kočevju in Ribnici se nam je oglasilo kar nekaj starejših Romov, ki se strinjajo, da mlajša generacija tone vse globlje in zelo dobro izkorišča sistem, ki jim ga je država ponudila na pladnju.
Oglasili so se nam podjetniki, ki so bili oškodovani, ter občani, ki so jih Romi napadli med sprehodom in obmetavali s kamenjem, in še bi lahko naštevali …
Očitno si “Ljubljana” Rome predstavlja zelo romantično, kot skupino odrinjenih ljudi, ki na obrobju gozda igrajo na kitaro in berejo prihodnost iz tarok kart.
Naša prihodnost in realnost pa so streljanje, nasilje, izsiljevanje in ustrahovanje. Če bi varuh, ki je Pogorelcu pojasnil, da “naloga varuha ni, da hodi na teren”, vendarle kdaj prišel na teren, bi videl, da bo kmalu treba varovati pravice neromov, ker jih izgubljamo.
“Vi v Ljubljani tega očitno niste sposobni ali pa nimate želje, ker vam ta kaos zelo ustreza. Če vam v 30 letih ni nihče nalil čistega vina, vam ga bom jaz. Ampak hkrati bom poskrbel tudi za integracijo, če mi boste seveda iz Ljubljane to dovolili, KER MI JE MAR! Cel kup organizacij in porabljenih javnih sredstev, izkupiček na terenu pa si le pridite pogledat, spoštovana g. Štefančič in Svetina, pa še koga pripeljite, ker nujno potrebuje razsvetljenje. Morda bosta potem naredila še eno oddajo in se mi opravičila za to izjemno ozkoglednost in nepoznavanje situacije,” je oddajo, ki je kot glavno težavo izpostavila omejitev pitne vode, komentiral Pogorelc.
Sam pa dodajam, da voda ne bo oprala rok in ne krivde za vsa kazniva dejanja, ki jih povzročajo posamezni Romi. Konec koncev imajo nekateri poleg vode še bazene, ogromne hiše in dobre avtomobile, kar pa je očitno premalo, da bi se normalno vključili v družbo.
Ivan Gabrič, odgovorni urednik