Po starem običaju si med božično – novoletnimi prazniki zaželimo vesel ali blagoslovljen Božič in srečno novo leto. Zazremo si v oči in si podarimo upanje v to, da bo vse tisto staro, kar nas potre in s čimer smo se v preteklem letu borili, ostalo za nami. Novo, ki še prihaja pa naj napolni upanje in sreča. Simbolni prehod številk iz dvanajst na ena, nas tako vsako leto opominja na to, da ima vsak izmed nas priložnost, da se zazre v prihodnost in se pusti navdahniti z upanjem v to, da novo obdobje, v katerega vstopamo, prinaša nov veter tudi zame.
Vsekakor pa so prihajajoči prazniki tudi priložnost za to, da se v krogu družine ali prijateljev spomnimo tudi na vse tisto dobro, kar se je v preteklem letu uresničilo. Prevečkrat lepi spomini v naših življenjih kar zbledijo. Tako se hitro zdi, kot da živimo iz ene v drugo katastrofo. Ljudje, ki dopustijo več veselja v svoje življenje, ki jih radostijo male stvari in v majhnih rečeh iščejo pozitivnost, dokazano živijo bolj polno in daljše življenje.
Adventi in praznični čas je idealen, da pogledamo v družinske albume, stare fotografije in obujamo spomine, na mladost, na čase brez skrbi, na prve ljubezni, na pomembne življenjske mejnike…in skupaj ugotavljamo razliko med takratnimi in sedanjimi časi. V večini primerov si odgovorimo: Kako lepo je bilo takrat…
Vse prevečkrat se v teh prazničnih dneh sprašujemo kaj je tisto, kar bi lahko podarili svojim bližnjim, da bi ovrednotili naš odnos z njimi. S tem seveda ni nič narobe, toda vse prevečkrat pozabljamo obdariti tudi sebe. Ob hitrem tempu življenja velikokrat tudi neodgovorno in nerazumno trošimo denar za stvari, ki ji sploh ne potrebujemo in so nam kasneje velikokrat le v napoto. Se kdaj vprašamo ali res potrebujemo vsa ta darila za naše otroke, najbližje? Ali so zaradi nešteto daril otroci bolj srečni, veseli in zadovoljni? Sami pri sebi se zazrimo na okrog, najprej v našo ulico, naše naselje, vas, mesto in se vprašajmo ali ostarela vdova ali osamljen možak, ki nimam nikogar potrebuje kakšen priboljšek, toplo odejo ali zgolj prijazno besedo. Ali mamica ali očka samohranilec, ki sam skrbi za svoje otroke, ali jim lahko nudi vse to kar je nam samoumevno. Zagotovo bi bili veseli novih igrač, oblačil, sladkih priboljškov, bolj kot tisti, ki jim je dano vse in vsakokrat. Z majhno pozornostjo lahko tudi njim omogočimo lepe spomine in lepe praznične dni. Le oči in srce je potrebno odpreti da bo svet prijaznejši tudi do tistih, ki si tega ne morejo privoščiti. In hvaležni vam bodo, čeprav vam tega ne bodo znali povedati.
Lepo je, da imamo ob sebi ljudi, ki nas razumejo in podpirajo in nam dajejo občutek, da smo pomembni, toda samo od nas je odvisno kakšno leto je pred nami. Ob tem pa ne pozabimo, da prava sreča pride do izraza šele takrat, ko jo zaužijemo skupaj s svojimi najbližjimi. Skupnost je torej tisto, kar daje našemu obstoju popolnoma novo izkušnjo. Izkušnjo iz katere lahko črpamo za izzive in priložnosti, ki nas čakajo v novem letu. Pa ne pozabite pisati praznične voščilnice kot ste jih nekoč. Naslovniki jih bodo zagotovo veseli. Pa lepe praznike in vse dobro v novem letu, ki prihaja.
Peter Lesar