Že dva meseca ga nestrpno pričakujemo. Pa so nam ga obljubljali, a ga ni bilo. Večkrat. No, danes zjutraj pa je marsikoga zabolela glava, ko je pogledal skozi okno. Toliko sveže zapadlega snega v eni noči ni pričakoval nihče – tudi tisti, največji ljubitelji tega znanitelja zime. No, marsikoga pa bolijo tudi roke, noge in križ, še posebej pridne komunalne delavce, ki ročno čistijo dovoze, parkirišča in pločnike po celem mestu.
Zjutraj bi sicer res da pričakovali veliko boljše stanje glavnih cest, o tem ni debate, kar pa se tiče pločnikov in dovozov pa je zgodba drugačna. Za te skrbijo komunalni delavci, ki dobesedno “na roke”, z lopato odstranjujejo sneg, kar posledično zahteva tudi več časa – in nedvomno (fizične) moči.
“Ja, je kar težko, vsi bi radi, da najprej pripravimo njihov teren – njihov pločnik, njihov dovoz,” nam zaupa pridni delavec, ki ga na delu ujamemo pred našim uredništvom. “Vedeli smo, da bo snežilo in seveda smo bili pripravljeni na delo, a tolikšne pošiljke vseeno nismo pričakovali. Čaka nas naporen dan, morda celo dva,” doda njegova sodelavka, medtem ko na kup nese polno lopato snega.
“Pa ste deležni tudi kaj slabe volje, nerganja ljudi?” nas zanima. “Oh, se mi zdi da iz leta v leto več. Čeprav zadnja tri ali štiri leta nismo imeli veliko snežnih dni, so se vedno našli ljudje, ki ali ne vedo, zakaj nismo začeli že prej, ali zakaj ne začnemo tam in tam, pa zakaj nas ni več, pa zakaj pri prijateljici Micki še nismo,” malo za šalo in malo zares povedo sicer zelo dobro razpoloženi in nasmejani delavci. Na drugi strani pa…
… kisli obrazi pešcev
“Gospod, kako to, da ste se kljub takemu vremenu odpravili ven?” vprašamo mimoidočega, ki se z dežnikom v roki trudi premagovati zasnežen teren. “Hja, je treba po kruh,” odgovori in doda, da ga sneg sicer ne moti in, da se v mesto odpravi skoraj vsako jutro, ne glede na vreme.
“V laboratorij moram, sem naročena ob 8.00, pa bom zamudila, ampak raje pozno kot nikoli, pravijo,” se malce pošali gospa Majda, ki sicer vidno hiti (kar) po cesti proti zdravstvenemu domu.
Kam vse še morajo – predvsem starejši – ljudje v tako nehvaležnih razmerah? Presenetljivo, da je bila velika večina namenjena v trgovino. Zakaj je obisk trgovine tako zelo nujen že takoj ob 8. zjutraj, če pa so pogoji pravzaprav zelo nevarni, sploh za starejšo populacijo, se je verjetno precej nesmiselno spraševati. Očitno je rutina vendarle rutina – za vsako ceno, včasih zelo visoko…