Razstava o krošnjarstvu »Križem svajt so se podalə pa sujo ruobo ponujalə, pregled ribniškega krošnjarjenja od patenta 1492 do danes« je od minulega petka, 31. 1., svojo mogočnost razodela tudi v slovenskemu kulturnemu domu Korotan, na Dunaju. Razstava je sicer del projekta, ki je bil v Muzeju Ribnica zasnovan leta 2012, ob 520-ti obletnici krošnjarskega patenta, in je bila novembra lani na ogled postavljena tudi v Beogradu.
Ribniškega človeka je vedno, še pa posebej od leta 1492, ko jim je skupaj s Kočevarji avstrijski cesar, Friderik III, dal pravico prostega trgovanja z doma pridelanim in izdelanim blagom, zaznamovala inovativnost, prodornost, komunikativnost in z genskim zapisom določena podjetniška žilica ter poslovna uspešnost. »Tako je bilo nekoč, tako je tudi danes,« je v svojemu otvoritvenemu nagovoru kot prepoznavnost izpostavila Polona Grm Rigler, direktorica Rokodelskega centra Ribnica, v okviru katerega svoje poslanstvo opravlja tudi Muzej Ribnica. »Ribničana je krošnjarski patent poslal v svet prodajat tisto, kar so sami pridelali ali izdelali doma. Šli so tako rekoč po vsem cesarstvu, njihove glavne tržne poti so se spreminjale tako, kot se je spreminjal politični ustroj, kateremu so pripadali,« je spomnila.
Prisotnost Ribniških krošnjarjev v Avstriji bi bila zagotovo potrebna še kakšne obsežnejše strokovne študije. Na tokratni razstavi je dejavna ekipa muzealk predstavila tudi kratek vpogled v zgodbo Janeza Prijatelja, ki je krošnjaril v Amstettnu in tamkajšnji okolici ter zgodbe nekaterih krošnjarjev na Dunaju, med njimi tudi Dominika Bartola. Svojo delavnico je imel v tretjem okraju, ob zaključku svojega dela pa je del predmetov podaril tudi muzeju v Ribnici. Leta 1990 je prejel Urbanovo nagrado občine Ribnica za ohranitev domače obrti (izdelovanje lesenih izdelkov), saj je s svojim delom skrbel za ohranitev ribniškega izročila v mestu ob modri Donavi. Ne gre prezreti, da je razstava oziroma njeno sporočilo toliko pritegnilo stroko, obiskovalce in gostitelje, zato bo na ogled dva in ne en mesec, kot je bilo sprva načrtovano. V sklopu te predstavitve bo možen ogled predstavitvenega filma o Ribnici, muzejska razstava o ribniškem krošnjarstvu in pobližje spoznanje o poslanstvu Javnega zavoda Rokodelski center ter nekaterih ribniških podjetji.
In še to. V Korotanovemu hotelu, ki ga oblegajo popotniki z vseh celin zemeljske oble, je dan pred odprtjem razstave vrata odprla soba, opremljena z ribniškimi vsebinami, poimenovanimi po Urbanu, najbolj poznanem »zdomarju« dežele suhe robe.
»Jaz sem iz Ribnice, Urban, ki je po celem svetu znan. Mi smo prišli na Dunaj, da bi cesarja obiskali in ga vprašali, če bi še kaj za Ribnico dal. Smo v Korotanu, kjer je naš rojak, gospod Levstek, glavni. Smo ga pozdravili in eno sobo opremili, da bi ranku tisti, ki bodo v njej spali imeli malo te ribniške suhe robe v nosu. Pa še od naših lončarjev, da bi malo po glini smrdelo, pravzaprav to nam diši,« je ob vstopu v razstavni prostor jezik vrtel zbadljiv »zdumar« Urban, ki ga je imenitno upodobil Medard Pucelj. Z izbranimi besedami je o njem spregovoril tudi gostitelj, ribniški rojak Tone Levstek, direktor Korotana in eden najbolj prepoznavnih Slovencev v Avstriji. Laični teolog in umetnostni zgodovinar, doma iz Dolenje vasi, hkrati vodi tudi Knafljevo ustanovo, ki ponuja bivanje slovenskim študentom, znanstvenikom in raziskovalcem. »Ribničan je bil prisoten v vsaki hiši, v vsakem mestu nekdanje monarhije. Še danes, če koga vprašaš, ve za Ribničana. Je bil en veliki povezovalni člen, svetovljan. To še posebej poudarjam zato, ker je Ribničan, če je hotel prodajati po celem svetu, moral poznati jezike, moral se je znajti. Njegov pogled je bil že takrat zelo širok, evropski,« je z navdihom, na podlagi dejstev, razlagal gostitelj razstave, nadvse prijazni Anton Levstek.
»V letu sosedskega dialoga med Slovenijo in Avstrijo so ravno Ribničani prvi, ki so začeli plesti te niti,« ni nad videnim skrivala zadovoljstva niti slovenska veleposlanica v Avstriji, Ksenija Škrilec. »Na zanimivo razstavo, ki je tematsko izredno profesionalno pripravljena in predstavlja tradicijo ne le ribniške doline in Slovenije, ampak tudi širšega evropskega prostora, bomo povabili vse naše prijatelje. Beremo jo kot del poglobljenega dialoga dveh narodov,« je še dejala Škrilčeva in se čisto ob koncu poklonila tudi užitnim dobrotam, ki so jo ob tej priliki na mizo položile članice Društva podeželskih žena Ribnica.
Ribniški podžupan, Aleš Mihelič, eden od govorcev ob odprtju razstave, je poudaril pomembnost tovrstnega povezovanja, ki je bilo v preteklih letih nekoliko pozabljeno. »Občina bo zagotovo v duhu novega časa napela moči pri širitvi gospodarskega, kulturnega in osebnostnega mednarodnega sodelovanja, ki tako širi območje in mogočno rast. Tega se zavedamo in zato sodelujemo na takšnih dogodkih, kot je bil ta, na Dunaju,« je sklenil Aleš.
(mgć)