Vprašanje, koliko pozornosti bi romska problematika požela, če v začetku avgusta 21-letnik ne bi sprožil več strelov v dva osebna avtomobila in ju poškodoval ali če se nekaj dni pozneje skupina Romov ne bi spravila na dva policista, ki sta med kontrolo prometa pridržala mladoletnega voznika iz romskega naselja.
Posnetek objestnega napada skupine kočevskih Romov na uradni osebi je kmalu preplavil medije, širša javnost pa je s tema dogodkoma dobila vpogled v to, kaj se že desetletja dogaja v naši regiji. Prva reakcija pristojnih je bila prelaganje odgovornosti. In to nista osamljena primera.
Vprašanje, ali policisti ne znajo izvesti postopkov, je pogosto, vendar se težave večinoma pojavijo pri pravosodju.
Vrhovno sodišče se je hitro odzvalo na kritike o slabem delovanju sodstva pri pregonu kaznivih dejanj posameznih Romov in zagotovilo, da sodstvo svoje delo opravlja strokovno in zakonito ter v skladu s svojo ustavno vlogo. Poudarili so, da je rezultat postopka odvisen od kakovosti dela vseh deležnikov v pravosodju, vključno s policijo in tožilstvom. A sankcionira lahko samo sodstvo. Torej, zakaj ne?
Kakšno sporočilo daje sodna veja oblasti?
Če sklepamo po odločitvah Okrožnega državnega tožilstva v Ljubljani in Kočevju, se kraje in tatvine splačajo.
V uredništvu hranimo več sklepov tožilstva, ki različna kazniva dejanja (s katerimi je bila povzročena škoda od 63 evrov do 250 evrov) označujejo za kazniva dejanja majhnega pomena.
Še bolj neverjeten pa je primer, ko je serijski tat z vlomi in tatvinami oškodoval več lastnikov za 60.000 evrov, predvsem je šlo za elektronske naprave. Okrožno sodišče v Ljubljani mu je izreklo kazen dveh let zapora, ki se izvrši z delom v splošno korist. En dan zapora nadomesti z dvema urama dela, ki jih mora opraviti v obdobju dveh let od izvršljivosti sodbe. To pomeni 1.460 ur družbeno koristnega dela, ki jih še ni opravil, oziroma z delom niti še ni začel.
Po omenjenih dogodkih so začeli padati okostnjaki iz omar; ljudje so se opogumili in širši javnosti predstavili resnico, v upanju, da jih bodo slišali tudi pristojni.
Izpostavili so se podjetniki, ki so jim Romi povzročili škodo z vlomi, in posamezniki, ki so povedali, da so bili žrtve napadov mlajših Romov med sprehodi. Ljudje so preprosto naveličani poslušati strelno orožje in gledati objestno vožnjo nekaterih posameznih Romov. Bojijo se za svoje imetje in družino ter za kraj, v katerem bi lahko lepo živeli naslednji rodovi.
Kje je policija?
Po napadu na policista se je šele po 11 dneh v naše kraje pripeljal minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar. Poklukar se je v spremstvu namestnika direktorja policije Igorja Cimperleta najprej srečal z županom Ribnice Samom Pogorelcem in podžupanom Občine Kočevje Gregorjem Koširjem.
Poklukar je v izjavi za medije obljubil, da bo policija naredila vse, da na varnostno obremenjenem območju vzpostavi javni red in mir ter poveča zaupanje državljank in državljanov v varnost, da se bodo počutili varne.
Ob tem je župan Pogorelc pojasnil, da je dobil besedo, da bo policija zagotovila dodatne sile. Pogorelc je bil po sestanku z ministrom “nekoliko bolj miren”.
Se bo pa, kot je dejal, poleg varnosti treba posvetiti tudi drugim vidikom reševanja težav. Med drugim se bo moralo korenito spremeniti delovanje pravosodja, ki “enostavno ne opravlja svoje vloge”. »Na območju občine imamo ljudi, ki so bili že 17-krat ovadeni, pa jim je sodišče vedno izreklo pogojno kazen in so še danes na prostosti, kar ni prav,« je dejal. Posebej je poudaril, da takšni ljudje mečejo slabo luč na vso ostalo romsko populacijo. Naloga policije oziroma predvsem pravosodja je zato, da čim prej odpravi ozka grla, ki onemogočajo učinkovit pregon in kaznovanje teh ljudi, je dodal ob obisku.
Tudi Košir je izrazil željo po vzpostavitvi povezave med ministrstvom za notranje zadeve in ministrstvom za pravosodje.
Sprememba kazenske zakonodaje zaradi romskega kriminala?
Ministrica za pravosodje Andreja Katič meni, da sprememba zakonodaje neposredno zaradi romske tematike ni potrebna. Pripravljajo sicer več zakonodajnih sprememb in novosti, med drugim zakon o mladoletnih storilcih kaznivih dejanj in spremembe kazenske zakonodaje, je povedala po sestanku z ministrom za notranje zadeve Boštjanom Poklukarjem.
Katič je dejala, da morajo za normalno sobivanje Romov in drugih občanov svoje narediti: »Vrtec, šola, sociala, preventivno delovanje vseh organov na lokalni in državni ravni, aktivnost družbe kot celote, socializacija, na koncu pa je tu tudi pravosodje.«
Podajanje žogice in odgovornosti se tako nadaljuje, a občanom je igre dovolj. Želijo si takojšnega ukrepanja.
Integracija?
Čeprav so bila te dni v ospredju kriminalna dejanja nekaterih posameznih Romov, se je veliko govorilo tudi o integraciji.
Še posebej odločno je v boj za mirnejšo prihodnost svojih občanov stopil župan Občine Ribnica, ki je še pred dogodki, ki so sodu izbili dno, za oddajo Studio ob 17. pojasnil, kako na našem koncu živijo Romi. Od 220 Romov delata dva, otroci ne obiskujejo šole in vrtca. Občasno obiskujejo večerno šolo, za katero prejemajo še denar. Plačilo prejemajo tudi, če otroka ne odpeljejo v vrtec.
Romi, ki jim je bila ponujena služba na Komunali Ribnica, to odklanjajo, ali pa, če delo sprejmejo, večino časa preživijo na bolniški. Povprečno so zaradi bolniške neupravičeno odsotni kar 31 % celotnega delovnega časa na komunali.
Kot je za oddajo Tarča pojasnil direktor Komunale Ribnica Bojan Trdan, po štirih letih »ugotavljam, da so rezultati žal porazni. Praktično od vseh osmih kandidatov je trenutno zaposlen le eden,« pa še proti temu je uveden disciplinski postopek, ki bo najverjetneje privedel do odpovedi iz krivdnih razlogov. Eden od delavcev je delodajalca najmanj dvakrat okradel.
»Direktor, meni se ne splača delati,« so bile besede enega od Romov, ki je delal na komunali in direktorju pojasnil, da za šest otrok dobi po 300 evrov socialne pomoči, kar znese 1.800 evrov.
In zakaj bi delali, če je razlika v dohodkih med gospodinjstvi z brezposelnimi starši in tistimi na minimalni plači mizerna in demotivacijska?
Kot kaže, Romom občina ponuja prst, na koncu pa vzamejo roko.
Ena od romskih družin je v preteklosti od občine prejela občinsko stanovanje: »Do leta 2014 so bivali v občinskem stanovanju, ki so ga pustili v popolnem razsulu. Tudi kurili so notri. Pobrali so vse kopalniške in kuhinjske armature, ko so morali zapustiti objekt,« je v eni izmed izjav dejal Pogorelc. Občina je bila na ta račun oškodovana za dobrih 11 tisoč evrov.
Glavna zahteva romskih družin iz naselij Goriča vas in Otavice je sicer voda, ki so jim jo v preteklosti dostavljali gasilci. Po naših neuradnih informacijah naj bi Romi v preteklosti cisterno prodali. Na javni vodovod pa se ne morejo priključiti, ker živijo na kmetijskih zemljiščih, kar zakonodaja ne dovoljuje.
V Ribnico je na povabilo župana prišel tudi predsednik Zveze Romov Slovenije Jožek Horvat Muc, ki meni: »Občina lahko spremeni prostorske načrte in spremeni namembnost zemljišč tako, da iz kmetijskih postanejo gradbena. Na taka zemljišča bo potem mogoče napeljati tudi vodo,« je dejal.
Druga rešitev po njegovem mnenju je uporaba 5. člena zakona o romski skupnosti, »ki omogoča, da v primerih ogrožene varnosti v okolju država nastopa s svojimi načrti, če za to zaprosi občina.«
Vendar pa je ribniški župan neomajen: občina bo vodo napeljala, ko bodo Romi izpolnili določene obveznosti in se vključili v proces integracije.
In če smo že pri integraciji ter socializaciji, tudi podžupan Občine Kočevje se zaveda, da policijski nadzor ne more trajati v nedogled, zato je treba čim prej pristopiti k iskanju bolj sistemskih rešitev. »Saj vemo, da je preprečevanje kriminalitete zgolj kratkoročni cilj; na dolgi rok je treba izboljšati predvsem integracijo Romov v skupnost.«
Večina denarja, ki ga Občina Kočevje prejme v sklopu občin s stalno naseljeno romsko skupnostjo, gre za izobraževanje odraslih. Od 150.000 do 200.000 evrov letno občina namenja za te programe, od dela na terenu, javnih del do pomoči CSD-ju.
Poleg tega je statistika uspešno končane osnovne šole romskih otrok v jugovzhodni Sloveniji porazna – deveti razred osnovne šole konča le eden od desetih romskih otrok.
Preslišana volja 31.500 volivcev oziroma 200 tisoč državljanov
Lani jeseni so župani 11 občin, ki se soočajo z romsko problematiko, doživeli hladen tuš, ko je Državni zbor zavrnil paket zakonov za urejanje razmer otrok iz težavnih socialnih okolij, tudi romskih.
Spomnimo …
Pri Zakonu o socialno varstvenih prejemkih bi spremembe v primeru neobiskovanja osnovne šole pomenile ukinitev socialne pomoči; enako bi veljalo v primeru zapadlih dolgov do javnih subjektov oziroma države ali občine.
V Zakonu o starševskem varstvu in družinskih prejemkih se spremembe prav tako nanašajo na izplačilo otroškega dodatka »v naravi« v primeru neobiskovanja osnovne šole in njegovo znižanje za tretjino po zaključeni osnovni šoli v primeru nevključitve otroka v nadaljnje šolanje.
Zakon o urejanju trga dela bi dopolnili s poenostavljenim izbrisom iz evidence brezposelnih po kršitvah obveznosti, podaljšanjem maksimalne vključenosti posameznika v javna dela iz dveh na štiri leta in napotitvijo brezposelne osebe na delo.
V Zakonu o voznikih so predlagali uvedbo pogoja za opravljanje vozniškega izpita z devetletnim obiskovanjem osnovne šole in zaključenim sedmim razredom osnovnošolskega programa.
Poslanci so z 59 glasovi za in 26 proti potrdili novelo zakona o urejanju trga dela, ki z dveh na največ štiri leta podaljšuje obdobje vključitve v javna dela. Medtem so trije predlogi sprememb zakonov za reševanje problematike otrok iz težavnih socialnih okolij, tudi romskih, sklenili zakonodajno pot. Zavrnil jih je namreč že matični odbor.
Župani so vrnili žogico državnikom, ki imajo menda boljše rešitve, katerih pa še nismo slišali.
Minister za delo in socialne zadeve Luka Mesec je o predlogu povezave med socialnovarstvenimi prejemki in obiskovanjem šole nedavno izjavil, da je »treba razmisliti tudi o tem, da se del otroškega dodatka pogojuje s tem, da otrok hodi v šolo. To je konec koncev otrokova pravica in način, kako bomo dolgoročno preprečili, da se revščina prenaša iz roda v rod.«
Problem ni samo revščina, nekateri Romi imajo postavljene zelo bogate hiše, z vso infrastrukturo, vozijo dobre avtomobile, kljub nedokončani šoli. Pod preprogo se pometa vprašanje, kako si to lahko privoščijo?
Zdaj žal ni čas za razmišljanje in sestankovanje in snovanje ukrepov, ki ne bodo vidni čez noč. Župani varnostno obremenjenih območij upajo na hitre rešitve, ki bi prinesle takojšnje rezultate. Če ne, se bojijo samoorganizacije ostalih občanov.
