V obdobju zadnjega vročinskega vala so v Satelitskem urgentnem centru v Kočevju opažali porast obiska zaradi vpliva visoke temperature na telo. Obravnavali so vse od blažje dehidracije do hujših urgentnih stanj, ki so povezane s slabostjo bruhanjem in motnjami zavesti. Višje temperature pričakujemo tudi te dni. O nevarnostih povezanih z vročino smo se pogovarjali z vodjo reševalne postaje Kočevje Primožem Velikonjo.
Pri izpostavljenosti telesa visoki temperaturi prepoznamo zdravstvene težave v obliki različnih vročinskih stanj: vročinska sinkopa (kratkotrajna izguba zavesti zaradi padca tlaka), vročinska izčrpanost (temperatura telesa ne preseže 40 oC in vročinska kap, kadar temperatura telesa preseže 40 oC. Neprepoznana in nezdravljena vročinska kap vodi v multiorgansko odpoved. Predvidevanje nastanka hipertermije je toliko pomembnejše, saj je možno ob poznavanju dejavnikov tveganja preprečiti nastanek najhujše klinične oblike. Vročinska kap je resen zaplet, poudarja Primož Velikonja Nastane in dodaja, da do kapi pride, ko se telo pregreje in se z znojenjem ne more več uspešno ohlajati.
Pozorni bodite na znake, kot so: zariplost obraza, suh in obložen jezik, slabost, bruhanje, dehidracija, glavobol, pospešen srčni utrip, pospešeno dihanje dihanje, nizek krvni tlak, zmedenost, izguba koordinacije, omotica, izguba zavesti, krči telesa, povečana telesna temperatura. V zelo kratkem času se lahko telesna temperatura povzpne nad 40 oC. Telo se enostavno ni zmožno več ohlajati.
Ob neprepoznani in nezdravljeni vročinski kapi življenje lahko postane ogroženo, opozarja Velikonja. Zaplet je pogost pri otrocih do 4. leta starosti in pri starejših ljudeh. Vročinska kap še posebej ogroža bolnike s pridruženimi obolenji, ki vplivajo na uravnavanje telesne toplote, na mobilnost in sposobnost presojanja.
Med vročinskimi vali morajo biti še posebej previdni:
Bolniki s srčno žilnimi obolenji in obolenji dihal, diabetiki, bolniki z obolenji ledvic, bolniki z duševnimi motnjami, nepokretni, bolniki z drisko, bruhanjem, povišano telesno temperaturo).
SORODNI ČLANKI:
Na sposobnost uravnavanja telesne temperature vpliva tudi uživanje nekaterih zdravil.
»Klinična slika se lahko zelo hitro poslabša in privede bolnika do nezavesti, in če ne ukrepamo hitro, lahko človek tudi umre. Potrebno je poklicati reševalce na telefonsko številko 112 in do prihoda nujne medicinske pomoči in izvajati postopke prve pomoči. Bolnika umaknemo v senco ali ohlajen prostor, saj s tem preprečimo nadaljnje segrevanje telesa. Slečemo mu oblačila in obutev. Če je pri zavesti, ga prhamo s hladno vodo in mu ponudimo pitje hladnih napitkov, zlasti izotoničnih, da nadomestimo izgubljene elektrolite. Ohlajamo ga z mrzlimi ovoji, na primer rjuhami in brisačami, s polivanjem s hladno vodo, z ventilatorjem,« svetuje vodja reševalne postaje Primož Velikonja.
Vse do prihoda reševalcev spremljamo stanje nezavestnega, ki smo ga položili v stabilni bočni položaj. Če pride do srčnega zastoja, je potrebno začeti z oživljanjem in uporabiti defibrilator.
Primož Velikonja je podal tudi nekaj preventivnih nasvetov s katerimi lahko preprečimo pregrevanje telesa in nastanek vročinske kapi.
-Pomembno je, da se ne gibamo zunaj v času največje vročine, med 10:00 in 17:00 uro. Aktivnosti prilagodimo, tako da jih izvajamo zgodaj zjutraj in pozno popoldan.
-Zadržujemo se v ohlajenem prostoru. Bivalne prostore zračimo ponoči oziroma res zgodaj zjutraj, nato okna zapremo in jih zatemnimo. Če je treba, se hladimo z ventilatorji ali prostor ohladimo s klimatsko napravo.
-Potrebno je poskrbeti za primerno hidracijo. Pri odraslem znašajo potrebe po tekočinah, ki jih zaužijemo s pijačami, približno 1,5 litra dnevno, v vročini so le te večje, okvirno 2 litra dnevno, pri telesnem naporu pa še več. Pomembno je uživati tekočine, tudi če ne čutimo žeje.
PREBERITE ŠE: