Pred poldrugim letom so se člani Prostovoljnega gasilskega društva Dolga vas lotili – po finančnem vložku in velikosti izjemno zahtevnega projekta – rekonstrukcije obstoječega nefunkcionalnega (navidez je sicer bil videti ličen) doma v večnamenskega. S pridobitvijo novih, večjih prostorov – tako za operativno gasilsko dejavnost (usposabljanje) in shrambo vozil in opreme, kot tudi za krajevno skupnost Livold. Kot tak odstopa od gabaritov standardnega Gasilskega doma.
Dvakratno praznovanje največjih jubilejev
»Kjer je sloga, tam je pot« je rek, ki sicer vselej povezane krajane (teh je nekaj več kot 600), kjer je gasilstvo doma skoraj pri vsaki hiši, vodil od trenutka, ko so začeli podirati stari dom, preko gradnje novega in tudi ob slovesni otvoritvi, s pridobitvijo večnamenskega gasilskega vozila (cisterne) za osemčlansko posadko. Hkrati so počastili 110-letnico društva, ki naj bi ga leta 1912 ustanovili tu živeči Nemci, čeprav gasilski viri poročajo, da naj bi se ob krstu društva pisalo leto 1884, vendar v virih tega ni zaslediti.
A ne glede na ugibanja, Dolgovaški gasilci, članov je 253, operativno dejavnih pa okoli 120, z vsemi selekcijami, so doslej dvakrat praznovali pomembna jubileja, tako 100 kot tudi 110 let. Iz zgodovine, ki je hrbtenica pokončnosti vseh gasilskih tovarišij, seveda tudi Dolgovaške, so bila ob množici zbranih omenjena nekatera neizbrisna obdobja. Tako so leta 1929 dobili ročno črpalko na vozu, dve leti po vojni pa je bila ustanovljena prva ženska desetina. Oktobra 2006 je cela vas in ne le gasilci dolgo rajala ob zaključku gradnje gasilskega doma, ki je v fazah potekala več kot 50 let.
Gasilskemu domu je bil dodan nadstrešek (vhod v zgornje prostore), prenovljena je bila fasada, zamenjana vrata orodišča … Množica zbranih, med katero je bil tudi minister za obrambo Marjan Šarec, sicer slavnostni govorec, je pozdravila odkritje »Stebra dolgovaškega gasilstva«, ki ga je društvu podaril Tone Križ. Na podstavek je zapisal posvetilo: »V spomin pokojnim, v čast aktivnim, v vzpodbudo mladim«.
Spomin na najstarejšega gasilca
Istega leta se gasilski druščini pridruži takratni predsednik GZS Ernest Eöry – z razlogom. Vsi skupaj so namreč nazdravili stotemu rojstnemu dnevu njihovega člana, čilega, predvsem gibčnega Franca Lavriča. »Do 65. leta sem kadil po dve škatli tobaka na dan, jedel pa ne preveč. O, ja, kakšen deci črnine na dan še spustim po grlu. Sicer sem v življenju trpel in delal, a mi nihče ni mogel do živega,« je izdal recept za dolgo starost, ki je leta 1927 stopil v požarno »abrambo«. A se je že kot otrok navadil, da je pomagati ljudem največja vrlina razumnih bitij. Iz njegovega življenja še ena črtica, ki je le redko komu podarjena. Malo pred trištevilčnim rojstnim dnevom se je v kočevski dom starostnikov pripeljal na kolesu in tam ostal vse do 104. leta, ko je za vselej zaspal.
Nekoč je stal Kulturni dom
Nekaj spominov je odstrla tudi Romana Marinč, prva med enakimi, sicer predsednica društva, s činom višje gasilske častnice druge stopnje organizacijske smeri, ki dolgoletne izkušnje ne prenaša le mlajšim, še kako dobro jih zna uporabiti tudi pri reševalnih akcijah na cestah ali gorečih objektih, enako na vajah, ko je treba splezati več deset metrov visoko, tudi na streho.
»Še marsikomu se »sanja« po Mladinskem domu ob znameniti lipi, tik ob cesti, ki skozi Dolgo vas pelje v smeri Kočevja oziroma Livolda. Bil je namenjen družbenemu dogajanju in vsem ostalim aktivnostim. Sčasoma je začela stavba propadati, mladina je od takrat začela bolj množino zahajati h gasilcem, ki so tako prevzeli gibalo vaškega družabnega življenja,« je ponosna predsednica. Pokaže tudi mapo s fotografijami številnih dogodkov, ki so tkale niti med ljudmi in jih tako še bolj povezovale. Na njih so praznovanja kulturnega dne, dneva žena, božične prireditve in prihod Dedka Mraza, lutkovne predstave, silvestrovanja, nastopi pevskih društev, izvedbe različnih delavnic, rekreacija … V gasilskemu domu je tudi volišče. Vse to bo nudil tudi novi dom. In nekoliko porumenelo sliko iz rosnih časov, ko je bila članica Atletskega kluba Kočevje. Skok v daljavo in štafeta 4×100 m sta bili disciplini, v katerih je skupaj s sotekmovalkami žela uspehe tudi na državnih prvenstvih v mladinski konkurenci.
Ponos krajanov
»Ja, tale lepotec je prvi po letu 2009 v kočevski občini, ki je zrasel na temeljih starega. Takrat smo v Koprivniku, ki je bil pred vojno čista nemška vas in je imel trg z 2.500 dušami, ob 130-letnici društva, za Kočevjem je drugo najstarejše v naši zvezi, zgradili novi dom,« je malho spominov razvezal tudi Milan Simičič, dolgoletni tajnik Gasilske zveze Kočevje, sicer prejemnik kipca Gasilec, kar je drugo najvišje priznanje stanovske organizacije.
»Že da se zbere toliko ljudi, kot se jih je danes, ti da vedeti, da je vas složna in odločna. Ko hodim tod okoli, vidim medgeneracijsko zagnanost pri vajah. Vsi lezejo kot mravljice, lahko bi rekel, da želijo vsak kamenček prostovoljnosti spiliti do potankosti,« je bil nad sovaščani navdušen tudi glasbenik in restavrator Roman Zupančič.
Zbrala se je cela vas, podelili so tudi priznanja
Navdušenja ni skrival niti nekdo iz množice vaščanov, ki je na pladnju prinašal dobrote za kasnejšo pogostitev. »Nihče ni verjel, da nam bo uspelo v tako kratkem času porušiti stari dom in zgraditi novega. Tega so poleg nas zmožni le Kitajci,« se je slišalo.
Za društvo je to bil res veliki finančni zalogaj, ki je ocenjen na 425.000 evrov. Člani so ga sami nastrgali toliko, da so lahko pridobili gradbeno dovoljenje, v nadaljevanju pa so primaknili kar 8.000 prostovoljnih ur dela, tudi z gradbenimi stroji, nekateri so darovali les in gradbeni material. Občini Kočevje ob tako zagnanih vaščanih ni bilo težko primakniti nekaj več kot sto tisočakov, spodbudni so bili prispevki vaščanov. In ne pozabimo, večnamenski dom je bil zgrajen v kovidnemu času, na kar so gasilci (vaščani) Dolge vasi še posebej ponosni.
Poseben del proslave je bila podelitev priznanj in odlikovanj Gasilske zveze Slovenije. Priznanja druge stopnje sta prejela Borut Premrl in Aljoša Novak, priznanja prve stopnje pa Tadej Troha, Matej Novak, Ivan Kruljič in Anton Rede. Odlikovanja Gasilske zveze Slovenije, in sicer Gasilsko plamenico tretje stopnje sta prejela Alojzij Perko in Darja Ličen, Gasilsko plemenico druge stopnje pa David Novak.
Številni zbrani so seveda vse prejemnike pospremili z dolgotrajnim ploskanjem, še najdlje, ko je na oder stopila Romana Marinič in iz rok predsednika GZS prejela Odlikovanje Gasilske zveze Slovenije za posebne zasluge.
(mgć)