»Če te to nasmeji, če te razjoka, če ti iztrga srce, je to dobra fotografija,« je nekoč izjavil Eddie Adams, slavni ameriški fotograf. In ni človeka, ki bi ga prikupna fotografija novorojenčka, dojenčka ali malčka pustila ravnodušnega. Če pa je ta povrh vsega še kvalitetna, ostane večen spomin.
Petra Nuzdorfer je ena prvih fotografinj v Sloveniji, ki je na prav poseben način ovekovečila najmlajše. Bodoče mamice so njene Male čudeže narave na čudovitih fotografijah lahko občudovale že na stenah porodnišnic. Čez nekaj tednov pa se je marsikatera mama odločila, da prav Petra ustvari spomin na prve novorojenčkove dni.
»Najboljši čas za fotografijo je takoj po rojstvu, saj dojenčki še veliko spijo in lahko nemoteno delamo kar želimo. Torej nekje od 4. dneva dalje. Je pa res, da so nekatere mamice zelo slabe po porodu kar dolgo časa, zato nekateri pridejo tudi proti enem mesecu. Nekako časovne omejitve ni. Spomin je le spomin, kajne,« pove fotografinja, ki jo fotografija spremlja že vse življenje. 17 let je fotografija njena služba, 14 let pa se ukvarja s fotografijo družin, nosečnic in novorojenčkov.
Več tisoč najbolj prikupnih modelov
Petra Nuzdorfer je ena prvih, ki se je začela ukvarjati s fotografijo novorojenčkov. »Le teh sem fotografirala več tisoč v vseh teh letih. In prav vsak je bil poseben. Zahtevnost samega fotografiranja pa je odvisna od želja in pričakovanj staršev. Včasih ni zahtev in lahko mirno delamo glede na pripravljenost dojenčka, spet drugič poskusimo čim bolj zajeti želje staršev.«
V teh letih se je nabralo ogromno anekdot, ena pa še posebej izstopa in to nam zaupa v smehu. »Novorojenček se je polulal pri očku v naročju, zato sem brisala lulanje po tleh. In ko sem brisala, je na mojo glavo steklo še nekaj drugega. Saj veste, po lulanju vedno pride še drugi del.«
A da je fotografinja prišla do številke več tisoč, je morala skozi težke začetke. Ta način fotografije v Sloveniji takrat ni bil poznan. Na začetku je reference pridobivala tako, da je eno leto delala brezplačno. »Eno leto sem brezplačno fotografirala dojenčke, da sem pridobila potreben handling, rokovanje z dojenčki in druge veščine, ki so še kako potrebne za samo fotografiranje. In ko sem spraševala naokoli poznane in včasih nepoznane, če bi se mi prepustili, niso bili vedno lepi odzivi, češ zakaj takoj po porodu, zakaj nagci in na splošno ZAKAJ. A počasi, z leti, se je vse skupaj močno sprostilo,« danes njene fotografije prepozna praktično vsak, ki je v »tem življenjskem obdobju«.
Skozi leta je fotografinja dobila kar nekaj konkurence, za katero pravi, da je dobra in te tudi česa nauči. Jo pa zmoti posnemanje in si želi, da bi fotografi stopili izven svojih okvirjev in poskusili nekaj novega. »Je osvobajajoče,« doda.
Fotografija je pogled v preteklost in prihodnost
»Fotografija je spomin. Pogled v preteklost in prihodnost,« skoraj poetično povzame bistvo fotografije. A zgolj fotografija, ki je razvita, nerazvita fotografija ne obstaja, doda. Petra da misliti ob izjavi, da ne obstajamo za družbena omrežja, da naj obstajamo za svojo družino, otroke, bodoče vnuke in pravnuke.« Zato razvijajte fotografije in naredite albume. Fotografija je zame zelo pomembna. Želim obstajati na papirju za prihodnje generacije.«
Spominov pa ne potrebujejo le novorojenčki, otrok zraste in ni lepšega ko za darilo morda dobi fotografijo mame in očeta, morda dedka ali babice. »Potrebujemo fotografijo cele družine. Zakaj? Za spomin. Da bodo imeli vnučki spomin na njihove stare starše čez 50 let. In prav je tako,« meni ustvarjalka spominov.
Če ostajamo pri spominih. Nuzdorferjeva sicer živi na Škofljici, njen atelje je v Ljubljani, dela na področju celotne Slovenije. A spomini iz mladosti jo vežejo na Kočevje. »V Kočevju sem preživela večji del mladosti, zagotovo pa skoraj vse vikende mojega najstniškega življenja in vsa poletja že od malih nog. V Kočevju imam prijatelje, vse sorodnike. Vse. Vsi prihajajo od tam.«
V Kočevju tudi pogosto fotografira, kočevska kulisa je namreč idealna za ustvarjanje večnosti.