fbpx
E-UTRIP
Izpostavljeno Aktualno

Nesreča v gozdu in odškodnina: Gozd na leto terja več smrtnih žrtev

V največjem odškodninskem podjetju poraVnava d. o. o. smo se tekom našega delovanja srečali z več kot 200 primeri nesreč v gozdu. Nesreča v gozdu in odškodnina sta naša glavna področja dela predvsem v sezoni sečnje in spravila lesa. Dejavnost v gozdu se šteje za delo s povečano nevarnostjo. Vam v primeru poškodb pripada odškodnina? Navajamo vam primer sekača, ki mu je veja poškodovala roko, kaj mu pripada?

Slovenijo gozd pokriva v kar 58 odstotkih. Večina gozdov, to je 77 odstotkov, je v zasebni lasti. 20 odstotkov gozdov ima v lasti država ter 3 odstotke občina.

Na evropskem dnu po varnosti

Po stopnji varnosti, predvsem v zasebnih gozdovih, smo Slovenci na evropskem dnu, medtem ko so na prvem mestu po urejenosti razmer Švedi.

Slovenska policija je v letu 2022 obravnavala 75 nezgod, 10 več kot v letu 2021. V eni nezgodi sta bili udeleženi dve osebi.

65 je bilo moških, ena pa ženska. Ta je bila stara od 44 do 54 let, pri moških pa je bilo 23 udeležencev starih od 54 do 64 let in prav toliko je bilo starejših od 64 let. Ostali so bili približno enakomerno razporejeni v starostnih skupinah od 18 do 44 let, dva sta bila mlajša od 18 let. En udeleženec je prihajal iz Bosne in Hercegovine.

Policija je kot najpogostejši vzrok nezgod opredelila nepazljivost in sicer v 38-tih primerih, sledi drugo (20) in padec predmeta v 12-tih primerih, kar v gozdu pomeni drevo ali pa del drevesa.

Nesreč v gozdu je zagotovo še več, vendar, predvsem lažje poškodbe, niso dosegle posredovanja Policije.

Največ nesreč v soboto in med starejšimi

Kot kaže statistika, se največ nesreč pripeti ob sobotah, med 10. in 12. uro. ter med 16. in 17. uro, ko se ljudje v gozd odpravijo po službi, pogosto že utrujeni.

V Sloveniji je okoli 300.000 lastnikov gozdov, marsikdo ne pozna tehnik dela, ima zastarelo delovno opremo. Dela v gozdu se lotevajo starejši, slabo fizično pripravljeni posamezniki.

Zavod za gozdove opozarja, da kar skoraj polovica udeležencev nezgod v obravnavanih treh letih ni imela gozdarske usposobljenosti (48 %), četrtina jih je opravila tečaj iz sečnje po programu ZGS, 15 odstotkov pa je imelo opravljeno nacionalno poklicno kvalifikacijo (NPK) za sekača.

Hude nesreče tudi ob uporabi vseh varoval

Delo v gozdu je poleg podnebnih vplivov nevarno tudi zaradi podcenjevanja same nevarnosti. Vzrok za nesrečo velikokrat tiči v pomanjkljivi varovalni opremi.

Na Zavodu za gozdove Slovenije opozarjajo, da bi moralo biti obvezno izobraževanje delavcev v gozdu, kot tudi večji poudarek na uporabi varovalne opreme, ki jo je uporabljalo zgolj 28 odstotkov.

Žal so bili med težje poškodovanimi ali smrtnimi žrtvami tudi posamezniki, ki so bili usposobljeni in so uporabljali vso varovalno opremo.

Usposobljenost in uporaba varovalne opreme je sicer predpisana le za poklicne izvajalce del v gozdu (zaposlene delavce, samozaposlene in lastnike gozdov, ki so zavarovani kot kmetje), brez regulative pa je še 50.000 lastnikov.

Nesreča v gozdu in odškodnina

Pri podjetju poraVnava d. o. o. navajamo primer sekača, ki se je poškodoval v službi. Med sečnjo ga je močno udarila veja in mu poškodovala roko, zaradi poškodbe je bil več mesecev bolniško odsoten. Stranka je imela sklenjeno nezgodno zavarovanje.

V prvi vrsti je za škodo, ki se delavcu pripeti odgovoren delodajalec. V tem primeru je delodajalec objektivno odgovoren in krivde ni potrebno dokazovati, kot smo že omenili, gre za delo s povečano nevarnostjo.

Tudi 3. člen Pravilnika o varstvu pri delu v gozdarstvu (Uradni list SRS, št. 15/79, Uradni list RS, št. 56/99 – ZVZD in 43/11 – ZVZD-1) takšno delo opredeljuje kot delo z večjo nevarnostjo za poškodbe. Poleg navedenega je takšno delo v gozdu, kot nevarno, opredelilo tudi sodišče v več svojih odločitvah. Zaradi tega je torej mogoče vložiti odškodninski zahtevek na zavarovalnico, kjer ima delodajalec sklenjeno zavarovanje civilne odgovornosti.

Višina odškodnine odvisna tudi od vas

Obseg škode je tisti dejavnik, ki pogojuje vsoto odškodnine. Zato je pomembno, da oškodovanec dostavi popolno in natančno medicinsko dokumentacijo, ta je bistvenega pomena pri uveljavljanju odškodnine za telesne poškodbe.

V odškodnino za telesne poškodbe je zajeta odškodnina za fizične bolečine ter za neugodnosti med zdravljenjem ter odškodnina za duševne in telesne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti. Zavarovalnice priznajo tudi odškodnino za strah in skaženost, v kolikor so poškodbe pustile vidne brazgotine ipd.

V koliko ima podjetje sklenjeno tudi kolektivno zavarovanje, se izplačilo črpa tudi iz tega naslova.

Nesreča v gozdu in odškodnina je področje, ki ga zaupajte strokovnjakom podjetja poraVnava d. o. o., naše enote najdete po celotni državi. Izkušen in strokovni kader vas bo spremljal na poti do pravične odškodnine. 

Sorodni članki

Spletno mesto uporablja piškotke zaradi boljše uporabniške izkušnje. Z uporabo naše spletne strani potrjujete, da se z njihovo uporabo strinjate. Soglašam Več o piškotkih

Piškotki