Trenutno je polno cepljenih dobrih 70 % odraslega prebivalstva v EU.
Kdo bi si še manj kot dve leti nazaj mislil, da bo kmalu nastopil čas, ko bodo še tako hitri – rečemo jim tudi »vljudnostni« – vsakodnevni dialogi tiste tipične »vremenske« teme zamenjali s težkimi debatami o koronavirusu oziroma z vprašanjem »Si cepljen/a?«, »Si prebolel/a«? Ali še huje (in žal najbolj pogosto): »Imate PCT?«
Ja, dejstvo je, da je to današnja realnost in – čeprav bi si vsi želeli – je ne moremo spremeniti. Vsaj ne takoj. Ali jutri. Ali kmalu. Upajmo pa, da vsaj čim prej. In to lahko dosežemo zgolj s precepljenostjo.
Precepljenosti pa ni mogoče doseči, če (še vedno) obstaja (pre)velika skupina ljudi, ki bodisi ne zaupa znanosti, bodisi verjame v teorije zarote, ali pa enostavno meni, da je vse le »larifari«. Pa ni. Dejstvo je, da ni. Pa vendar, morda bi to (pre)veliko skupino ljudi lahko zmanjšali, če bi ubrali drugačen pristop pri spodbujanju oziroma predstavljanju cepljenja in cepiv. Zato smo izbrskali nekaj ključnih relevantnih (znanstvenih) podatkov o cepljenju in cepivih proti Covidu 19. In to popolnoma objektivno.
Trenutno je v Sloveniji polno cepljenih skoraj 50 % prebivalcev.
Zgodba o uspehu cepljenja: Ošpice
Virus ošpic so odkrili leta 1954, cepivo pa so uvedli leta 1963. S cepljenjem se je med letoma 2000 in 2018 število smrtnih primerov zaradi ošpic po svetu zmanjšalo za 73 %. S tem je bilo preprečenih 23 milijonov smrtnih žrtev. V Južni in Severni Ameriki ni bilo več primera ošpic vse od leta 2002. Vendar se v več evropskih državah še vedno pojavljajo izbruhi ošpic, saj je precepljenost na nekaterih območjih nezadostna.
V 20. stoletju se je cepljenje začelo razvijati tudi v Sloveniji. Najprej so cepili proti črnimi kozami, od 1937 otroke cepijo proti davici, v letih 1947 – 2005 proti tuberkulozi, od 1951 proti tetanusu, od 1957 proti otroški paralizi, od 1957 proti oslovskemu kašlju, proti ošpicami od leta 1968, proti mumpsu od 1979 in proti rdečkam za deklice in dečke od leta 1990, proti hepatitisu B od leta 1998…
Evropska komisija zagotavlja, da bodo javnosti na voljo varna in učinkovita cepiva proti Covidu-19, zato je 21. decembra 2020, po oceni Evropske agencije za zdravila (EMA) in posvetovanju z državami članicami EU, odobrila prvo cepivo proti Covidu-19 proizvajalcev BioNTecha in Pfizerja. Drugo cepivo, katerega proizvajalec je Moderna, je bilo odobreno 6. januarja 2021, tretje cepivo – AstraZeneca pa 29. januarja 2021.
Kako cepiva delujejo?
Cepiva proti covidu-19 delujejo tako, da bolezen preprečijo s tem, da predpripravijo odziv imunskega sistema. Večina cepiv proti covidu-19 bo sprožila imunski odziv na majhen del virusa SARS-CoV-2. Ta virus povzroča bolezen covid-19.
Če je cepljena oseba pozneje izpostavljena virusu, ga lahko njen naravni obrambni mehanizem prepozna. Obrambni mehanizem telesa uniči virus in prepreči njegov vstop v celice ali njegovo nadaljnje širjenje.
Razvoj in odobritev cepiv proti Covidu-19
Razvoj cepiva poteka skozi natančno določene predklinične in klinične faze. Predklinična faza zajema ugotavljanje primernega antigena, ki v telesu spodbudi imunski odziv, podoben kot pri dejanski okužbi. Preizkusi na celičnih kulturah in na živalih omogočajo oceno sposobnosti, da cepivo izzove imunski odziv. Ti preizkusi omogočijo raziskovalcem vpogled v celične odzive, ki bi jih lahko pričakovali pri ljudeh, da lahko na podlagi rezultatov pripravijo oceno o varnem začetnem odmerku za naslednjo fazo raziskav.
Faza 1 vključuje testiranje na majhni skupini zdravih odraslih oseb (20–80 ljudi). Glavni cilj je ocena imunskega odziva pri cepljenih posameznikih in prilagoditev količine potrebnega odmerka cepiva ter ocena varnosti cepiva glede na pojav morebitnih neželenih učinkov.
Faza 2 vključuje testiranje večje skupine, in sicer nekaj sto sodelujočih posameznikov. Nekateri izmed posameznikov lahko spadajo v ogrožene skupine, pri katerih lahko bolezen pogosteje poteka v težji obliki. Cilj te faze je dodatno preučiti varnost in učinkovitost cepiva, preučiti predlagane odmerke in doreči shemo cepljenja ter način aplikacije cepiva.
Faza 3 pa vključuje nekaj tisoč do nekaj deset tisoč ljudi. Cilj je natančnejša ocena varnosti cepiv pri veliki skupini ljudi, poleg tega je v tej fazi natančneje opredeljena učinkovitost cepiva (ali preprečuje bolezen, preprečuje tudi okužbo, vodi do tvorbe protiteles…).
Na podlagi uspešno opravljene tretje faze kliničnega preizkušanja morajo proizvajalci pridobiti dovoljenje za promet s strani pristojnega organa za zdravila (v EU je to Evropska agencija za zdravila, EMA). Tudi po pričetku proizvodnje in uporabe cepiva v populaciji še naprej vzporedno poteka redno testiranje in spremljanje učinkovitosti in varnosti cepiva.
Raziskovalne skupine so za razvoj cepiv proti covidu-19 pospešile z uporabo podatkov iz preteklih raziskav cepiv (še posebno proti SARS in MERS, ki sta sorodna koronavirusa), z združevanjem faz raziskav in z uporabo novih tehnologij razvijanja cepiv. Kljub pospešeni hitrosti razvoja cepiv je bilo potrebno temeljito preveriti in zagotoviti varnost cepiva.
Predstavitev vrst cepiv proti Covidu-19, ki jih uporabljamo v Sloveniji:
- Cepiva na osnovi nukleinskih kislin (mRNK): BioNTech/Pfizer, Moderna, CureVac (Trenutno pregleduje EMA)
Cepiva vsebujejo delček genskega zapisa virusa SARS-CoV-2, ki vsebuje zapis za specifičen antigen (npr. beljakovina S, ki jo virus uporablja za vezavo in vstop v človeške celice). Telesne celice nato s pomočjo tega genskega zapisa proizvedejo antigen, ki v telesu izzove imunski odziv. Prednost tega pristopa je relativna enostavnost obsežne proizvodnje cepiva.
- Vektorska cepiva: AstraZeneca in Johnson & Johnson
Cepiva vsebujejo za človeka nenevaren virus (vektor, npr. adenovirus), ki ne more povzročiti bolezni. Vanj vstavijo genski zapis za antigen SARS-CoV-2 (npr. za beljakovino S). Po cepljenju se genski zapis za antigen virusa SARS-CoV-2 prenese v celice v telesu. Celice zapis uporabijo za tvorbo beljakovine S, ki izzove imunski odgovor pri osebi.Prednost takšnih cepiv je dobra stimulacija imunskega sistema, kar omogoča močnejšo in dolgotrajnejšo zaščito. Ker pa je vektor za vnos v celico virus, lahko pri osebah, ki so že razvile zaščito proti temu virusu, pride do imunskega odziva na vektor namesto na antigen povzročitelja bolezni, kar lahko zmanjša učinkovitost cepiva.
ALI STE VEDELI?
- … da so najvznemirljivejša leta za razvoj cepiv nastopila konec 19. stoletja, ključno vlogo pri tem je igral Louis Pasteur, ki je pokazal, da fermentacijo povzročajo bakterije in ugotovil, da jo lahko prepreči, če z visoko temperaturo ustavi razmnoževanje bakterij.
- … da je obvezno cepljenje proti črnim kozam bilo razglašeno v 19. stoletju. Posledično sta obolevnost in umrljivost drastično upadli. Matere, ki so otroke morale pripeljati na cepljenje, so zaradi dvoma izsesale cepivo in ga izpljunile, ker so se bale, da bo nanje prišlo nekakšno zlo.
- … da so zaradi pandemije Covid – 19 in njenih uničujočih posledic na celoten svet države EU, ZDA, Rusija in Kitajska sklenile same financirati razvoj cepiv in prevzeti finančna tveganja za morebiten neuspeh.
- … da je za lažji potek bolezni pomembno fiziološko stanje epitelijskih celic, pa tudi prekuženost s »prehladnimi« koronavirusi iz prejšnje sezone. Nekatere študije so pokazale, da ima vsaj 5 % odraslih in 40 % otrok ohranjene limfocite T, ki so posledica imunskega odziva proti prehladnim koronavirusov, vendar delujejo tudi proti SARS -CoV-2.
N.Š.