Pomemben del življenja je tudi mobilnost. Bomo kdaj prišli do Ljubljane brez čakanja na Škofljici? Kaj odgovarjajo kandidati? Kako bi uredili pretočnost prometa skozi Kočevje?
Alenka Jelenovič (SNS):
Alenka Jelenovič je v svojem govoru izrazila razočaranje glede dolgotrajnega vprašanja izgradnje ceste Kočevje–Ljubljana, ki je bila obljubljena večkrat, a nikoli uresničena. Opozarja, da so se v preteklih desetletjih pojavljali številni izgovori in nedoločene izjave s strani države, zaradi česar je izgubila vero v to, da bo cesta kdaj zgrajena. Prepričana je, da “državi ni v interesu narediti ceste Kočevje–Ljubljana, saj je Kočevje preprosta socialna bomba.” Dodaja, da močnega gospodarstva, ki bi pritiskalo na politiko, v regiji ni, zato do gradnje ne bo prišlo.
Alenka Jelenovič ostro kritizira odločitev o enosmerni cesti skozi Kočevje in izpostavlja, da tisti, ki je to uvedel, “očitno ne ceni časa.” Poudarja, da je čas pomemben za vse, ki delajo, in da zaprtje ceste negativno vpliva na vsakdanje življenje prebivalcev, saj so na to cesto vezane njihove službene in družinske obveznosti. Prav tako opozarja, da so bila pred zaprtjem te ceste porabljena znatna proračunska sredstva. Jelenovič meni, da bi bilo treba cesto takoj odpreti in ukiniti radarje, ki po njenem mnenju po nepotrebnem obremenjujejo delovne ljudi.
Gregor Košir (MOJA KOČEVSKA):
Gregor Košir izpostavlja resnost prometnih težav v Ljubljani in okolici, ki jih prebivalci občutijo bolj kot kdaj koli prej. Posebej izpostavi Škofljico, kjer se že več desetletij sooča z enakimi problemi, ki so ostali nerešeni. Košir poudarja, da so bili skupaj z župani občin pripravljeni načrti za obvoznice in obnove, vendar se je vse ustavilo po spremembi vlade. Kritično izpostavi ministrico Alenko Bratušek, ki je po njegovem mnenju projekte odložila, kar predstavlja veliko škodo. Po njegovem prepričanju bo do sprememb prišlo le s sodelovanjem države, saj trenutna vlada po njegovih besedah ravna “zelo mačehovsko.”
Gregor Košir pojasnjuje potek urejanja najpomembnejše državne ceste v Kočevju. Omenja gradnjo krožišča pri Yaskawi in semaforjev pri Sparu, kot tudi projekt krožišča pri Zdravstvenem domu, ki je že v fazi dogovorov z državo. Izpostavlja še težavo križišča pri Nebotičniku, ki jo je treba rešiti. Ko bodo vsi ti projekti izvedeni, bo promet skozi center postal manj pomemben. Glede odprtosti centra obstajajo različna mnenja, vendar Košir verjame, da oživljanje centra ni odvisno od prometa, temveč od razvoja trgovin, storitev in dogodkov na ploščadi.
Vesna Lisac (SD):
Vesna Lisac poudarja, da je železniški promet že bistveno izboljšal prometno situacijo, vendar meni, da bi dodatni vozni redi lahko še zmanjšali promet. Kot občina glede prometnih težav na Škofljici nima veliko možnosti, razen da skupaj z drugimi občinami pritiska na vlado za izgradnjo podhoda pod železnico, kar bi bila idealna rešitev. Prav tako izpostavlja 3a razvojno os, ki je bila že pred leti sprejeta kot obvoznica, in meni, da mora vlada prevzeti odgovornost za njeno izvedbo. Poudarja potrebo po enotnem pritisku občin na vlado.
Vesna Lisac razmišlja o prometni ureditvi mestnega centra in izpostavlja, da se ji je v prejšnjih mandatih zdelo smiselno omejiti promet v centru. Vendar pa se je kasneje izkazalo, še posebej po nesreči v Melaminu, da ta rešitev ni najboljša. Poudarja, da bi morala biti cesta skozi center odprta, saj omogoča boljši pretok prometa in vidnost mestnih znamenitosti, kot je Deklica s piščalko, ki je trenutno skrita. Razmišlja tudi o možnosti obvoznice, vendar vztraja, da je ključna odprtost centra z morebitno omejitvijo prometa z barierami.
Robert Tomazin (SDS):
Robert Tomazin izpostavlja, da je eden večjih izzivov v prihodnjih letih, do leta 2030, cestna povezava med Škofljico in Kočevjem ter med Škofljico in Gornjimi Jelenji. Opozarja, da Evropska unija ponuja sredstva iz skladov Interreg za čezmejne projekte, in če bi vključili cestno povezavo med Škofljico in Gornjimi Jelenji z namenom odpiranja severnojadranskih pristanišč, bi to prineslo koristi za vse udeležence. Poudarja pa, da je treba takšen projekt ustrezno pripraviti, zagovarjati in izpeljati, kar pogosto ne poteka, saj se državni uradniki raje odločajo za lažje poti, kar vodi do pomanjkljive priprave projektov, kljub temu da prejemajo plačo.
Robert Tomazin je že leta 2022 kot edini kandidat zagovarjal ponovno uvedbo dvosmernega prometa v Kočevju, in sicer od petih zjutraj do petih popoldan. Ta ureditev bi olajšala logistiko in življenje prebivalcev v centru mesta ter razbremenila obvoznico, ki poteka mimo Melamina. Opozarja, da bi skozi mesto morali prepovedati prehod težjim vozilom, ki presegajo 3500 kg. Poleg tega omenja, da je trenutno v zaključni fazi izgradnja krožišča pri vhodu v Kočevje, kjer si želi postaviti znamenitost Kočevske, ob tem pa se humorno izraža o tem, da upa, da ne bo postavljen “samuraj z mečem,” ki bi kazal smer proti tovarni Yaskawa.
