Vrednost indeksa staranja za občino Kočevje je višja od vrednosti indeksa za celotno Slovenijo. Povprečna starost prebivalcev Kočevja se dviga v povprečju hitreje kot v celotni Sloveniji. Kako bi lahko pomagali starejšim in onemoglim? Kaj lahko Občina stori v okviru dolgotrajne oskrbe?
Alenka Jelenovič (SNS):
Alenka Jelenovič poudarja pomembnost zavedanja, da se bomo vsi nekoč postarali, in priznava prispevek starejših k družbi. Izpostavlja težave, s katerimi se starostniki danes soočajo, saj mnogi nimajo nikogar, ki bi skrbel zanje. Opozarja na stanje v domovih starejših občanov, ki so bodisi prepolni, pomanjkljivo delujoči zaradi pomanjkanja kadra ali predragi. Kritična je do trenutne ureditve dolgotrajne oskrbe, ki je po njenem mnenju “mrtva točka na papirju” in trenutno ne nudi nobene praktične pomoči v Kočevju.
Jelenovič močno podpira Zavod Jutro, ki edini v Kočevju skrbi za starejše in za tiste, ki ne morejo več opravljati življenjskih opravil. Čeprav občina načrtuje ustanovitev lastnega zavoda, kar vidi kot zdravo konkurenco, poudarja, da občina trenutno nima nobene alternative. Zavzema se za to, da Zavod Jutro nadaljuje s svojim delom, saj je trenutno nepogrešljiv. Prav tako podpira program “sopotnik”, ki pomaga starejšim pri prevozih, in meni, da bi morala družba starostnikom vrniti, kar so oni v preteklosti doprinesli.
Gregor Košir (MOJA KOČEVSKA):
Gregor Košir poudarja, da občina že namenja več kot 100.000 evrov za oskrbo starejših, kar vključuje tudi posebne programe, kot je “Sopotnik,” v katerega je vključenih skoraj 700 starostnikov, ki občasno potrebujejo prevoz in pomoč. Poudarja, da občina dela na tem, da bi starejši lažje dostopali do zdravnika in oskrbe, ter dodaja, da imajo program pomoči na domu, ki pa ga ocenjuje kot pomanjkljivega. Zato je občinski svet sprejel nov odlok o ustanovitvi zavoda za dolgotrajno oskrbo starejših.
Košir izpostavlja, da bo ta novi center nudil celovito oskrbo, ki bo vključevala dostop do fizioterapije, zdravnikov, psihologov, socialnih delavcev in drugih strokovnjakov. Cilj je, da dolgotrajna oskrba združi različne storitve in jih ponudi na enem mestu, kar bo deloma financirala zavarovalnica, deloma zakon o dolgotrajni oskrbi, deloma pa občina. Poudarja tudi, da občina pri tej oskrbi ne želi sodelovati s koncesionarji ali zasebnimi podjetji, saj je javni pristop ključ do zagotavljanja nadzora in kakovosti oskrbe. Košir zaključuje, da je sociala in zdravstvo področje, kjer mora občina ohraniti nadzor, s ciljem, da starejšim omogočijo dostojno bivanje.
Vesna Lisac (SD):
Vesna Lisac izpostavlja, da je občinski svet že sprejel sklep o ustanovitvi javnega zavoda za dolgotrajno oskrbo, kar vidi kot pravo smer za zagotovitev varstva in vključevanja starostnikov v družbo. Poudarja, da Dom starejših občanov v Kočevju že aktivno sodeluje z osebami, ki se soočajo z demenco in drugimi težavami. Opozarja na pomembnost sodelovanja z društvi in organizacijami, ki se ukvarjajo z oskrbo starejših, ter poudarja, da je ključnega pomena, da dolgotrajna oskrba ostane zagotovljena prek tega zavoda.
Robert Tomazin (SDS):
Občina v sklopu dolgotrajne oskrbe sorazmerno dobro skrbi za starejše in onemogle, vendar se pojavlja težava s spremembo zakona o dolgotrajni oskrbi. Po mnenju avtorja je največji problem v tem, da smo s to spremembo naredili korak nazaj. Slovenska demokratska stranka je zagovarjala zakon, sprejet v času vlade Janeza Janše, ki je bil rezultat 20-letnih usklajevanj in je zagotavljal dobro oskrbo. Leta 2023 je bil ta zakon nadomeščen z novimi rešitvami, ki po mnenju avtorja v praksi danes ne delujejo, pravi Tomazin.
