V letošnjem poletju je Kočevje spominjalo na Teksas, ne le po vročini, temveč predvsem po razmerah, ki stereotipno opisujejo to ameriško zvezno državo. Poletje je očitno tako razgrelo glave nekaterih, da je streljanje postalo stalnica, napadi na policiste vsakdanjik, vlomi, tatvine in ropi pa nekaj, kar nekateri niti več ne omenjajo.
Živimo v tako majhnem okolju, da vemo, da večino omenjenih kaznivih dejanj izvajajo Romi. Naj samo omenim, da je akcija »Kolo«, ki so jo na MNZ izvajali v času prejšnje vlade, pokazala, da so okoli 70 % kaznivih dejanj storile osebe, ki so takrat živele na točno določenem naslovu. Ne želimo vseh metati v isti koš, a to je dejstvo, kljub temu da policija uradno ne vodi evidence kaznivih dejanj po etničnih skupinah.
Sprehodi v večernih urah so skorajda tvegani, vožnja nekaterih posameznikov je tako objestna, da se lahko upravičeno bojimo za svoja življenja. Noči že dolgo niso več varne, nevaren postaja že dan. Nekateri posamezni Romi se s prekrški javno hvalijo in uživajo v jezi občanov, ki za svoj denar trdo delajo, medtem ko se zdi, da Romom denar pada z neba.
Spoštovani predsednik vlade, spoštovana predsednica države, ministri, poslanec Predrag Baković, varuh človekovih pravic, nevladne organizacije, FURS: si lahko vsaj za trenutek zamislite življenje v takšnem mestu?
Če pomislim in če sem morda nekoliko predrzen, bi rekel, da imate do Romov podoben odnos kot do medveda. Gre za nekaj, kar je daleč od vaših oči, nekoga, ki vam ne povzroča škode, in morda malo ukrepate le, ko se zgodi res nekaj hudega. A žival se od človeka loči po eni bistveni lastnosti – razumu, zato ga tokrat pustimo ob strani.
Da, Kočevje kmalu ne bo več znano po medvedih, temveč po romski problematiki. In prav je, da si na tem mestu sposodim besede ribniškega župana Sama Pogorelca, ki pravi, da je problematika prerasla romsko kulturo. Kulture nas bogatijo in delajo našo družbo bolj raznoliko, a to še zdaleč ni več kultura.
Začaran krog
Pri nas v Kočevju se težave začnejo že zelo zgodaj. Čeprav romske družine dobijo vrtec brez težav zaradi socializacije, Romi otroke redko peljejo v varstvo in na nek način »odžirajo« mesta družinam, ki se znajdejo v stiski, ker vrtca ne dobijo. Njihov otrok ostane doma, za kar so nato še plačani.
Problem se nadaljuje v šoli, kjer romskim otrokom težave povzroča jezik. Red, ki velja v šoli, večini ni po godu, kar hitro privede do medvrstniškega nasilja, ki ga izvajajo Romi ali pa so sami žrtve. Nad šolo hitro obupajo, verjetno pa tudi šola obupa nad njimi. Kasneje se vpisujejo v večerno šolo, izobraževanja ne zaključijo, dobivajo pa dnevnice. Dekleta hitro zanosijo in začarani krog se nadaljuje.
Če se sprašujete, kako je z zaposlitvami Romov? Zakaj bi delali? Marsikaj izmaknejo, večino sredstev za življenje pa prispeva naša država – oziroma davkoplačevalci. Romi so mojstri izkoriščanja sistema, vi pa jim to omogočate. In dokler ne boste premislili o višini podpore, ki jo Romom namenjate v obliki socialnih transferjev, se bo stanje le še poslabševalo.
S takšnim ravnanjem načrtno škodujete vsem naslednjim generacijam Romov, ki jih že v otroštvu obsodite na življenje njihovih staršev – na kriminal, brezdelje in občutek moči, s katerim prevečkrat razpolagajo.
Županom jugovzhodne Slovenije in Posavja ter njihovim občanom ste obljubili, da se boste lotili medresorskega reševanja problematike. Vas lahko vprašam, kako?
Omenjeni župani so s smiselno zasnovanimi predlogi zakonov ostali neuslišani. Mi pa dnevno poslušamo zvoke pištol in novice o napadih, vi pa po vsej verjetnosti uživate v šumu morja in petju škržatov.
Vsi zgoraj navedeni, prekinite dopuste in se iz najlepšega mesta na svetu pripeljite v največjo občino v Sloveniji. Najlepši na svetu namreč ne pomeni tudi najlepši v Sloveniji. Mi imamo za lepoto drugačne standarde kot jih ima svet.
Od vas tudi zahtevamo, da prenehate z nestrpnostjo do nas, ker ne moremo več živeti v strahu za svoje otroke, v strahu za naše premoženje in v strahu za svojo prihodnost.
Zahtevamo, da nas obravnavate enako kot manjšino, ki bo kmalu postala večina in ki že danes narekuje, kako nesmiselno je delati in spoštovati zakone.
Zahtevamo, da se pripeljete v Kočevje pred medije in naredite, kar vas obvezuje zakon.
Zahtevamo, da zavarujete policiste, da lahko brez strahu normalno opravljajo svoje delo in kaznujejo vse kršitelje. Tudi oni so ljudje in so deležni enakega strahu kot mi, saj živijo v istem okolju kot Romi.
Zahtevamo dejanja, ne prazne besede in obljube ter ne policistov na konjih, ki za seboj puščajo iztrebke v parku, kjer se igrajo otroci, nimajo pa popolnoma nobenega učinka na kriminalna dejanja.
Ivan Gabrič, odgovorni urednik lokalnega medija in občan Kočevja