6. oktobra bodo občani Kočevja ponovno odšli na volišča. Pred nadomestnimi volitvami smo k pogovoru povabili vse štiri županske kandidate. Poleg Gregorja Koširja, ki kot podžupan občino začasno vodi, so kandidati za župansko funkcijo še Alenka Jelenovič, Vesna Lisac in Robert Tomazin. Kandidatkama in kandidatoma smo pod istimi pogoji postavili enaka vprašanja, na katera so se prej lahko pripravili. Pogovore objavljamo v celoti do petka po naključnem vrstnem redu.
V povezavi z romsko problematiko pogosto slišimo besede: “češ, nič se ne da rešiti čez noč.” Kljub temu … Kaj bi se v povezavi z romskim vprašanjem dalo rešiti relativno hitro? Kaj bi Občina Kočevje lahko naredila, da zniža stopnjo kriminala?
V svojih 20 letih kot občinski svetnik vedno prihajamo, bom rekla, do enega in istega vprašanja. Nihanja glede romske problematike so stalna: včasih je večja, drugič manjša. Trenutno se dogaja, da je teh težav vse več, še posebej zato, ker se je policija umaknila iz našega okoliša. To bi lahko rešili s pomočjo države, predvsem s povečanjem števila policistov in s pravilno organizacijo njihovih dežurstev. Aktivno delo policistov bi bistveno pripomoglo k izboljšanju razmer. Na pomoč države bi lahko računali tudi s sprejemanjem novih zakonov, ki bi olajšali reševanje te problematike – od nedotakljivosti socialnih transferjev do obveznega šolanja otrok do devetega razreda. Ko bodo ti zakoni sprejeti, bi se lahko težave hitro omilili, tudi čez noč. Najpomembnejše pa je delo policistov in njihovo število v našem okolišu.
Občina Kočevje ima sicer nekatere možnosti za ukrepanje.
Lahko bi povečala delo redarske službe in poskrbela za več obhodov na najbolj problematičnih točkah ob določenih urah.
Prav tako bi lahko postavili dodatne kamere in poskrbeli za boljšo osvetlitev teh območij. Torej aktivno delo s Policijsko upravo. A to še vedno ni samo stvar občine – pomembna je tudi komunikacija s policijsko upravo ter skupno delo komisije za spremljanje romske problematike, ki jo sestavljajo predstavniki različnih zavodov in imajo različne informacije. Aktivno sodelovanje in spremljanje sprememb sta ključna, pomembno pa je tudi, da občina ustanovi varnostni sosvet, kar bi bistveno prispevalo k hitrejšim in boljšim rezultatom. Vendar pa to ne pomeni, da bi s tem rešili vse težave. Kriminal je stalno prisoten in ga je treba vedno spremljati.
Občina je romski skupnosti zagotovila ustrezno infrastrukturo in vse možnosti, da se normalno vključijo v družbo. Kje vi vidite problem? Kdo v verigi – od države, CSD-ja, Fursa, policije, tožilstva, sodstva – ne opravlja svojega dela, da je v Kočevju še vedno toliko kriminala, toliko otrok, ki niso dokončali šole, in toliko nezaposlenih Romov?
Policija opravlja največji del in je najbolj učinkovita. Če bi imeli več policistov, bi bilo tudi prijav zagotovo več. A težava je v tem, da zadeve pogosto obstanejo pri analizah, na primer bioloških sledi, kjer se na rezultate čaka tudi več kot eno leto. Če bi se te analize za območje jugovzhodne regije izvajale hitreje, bi bili primeri prej predani tožilstvu. Tukaj bi ponovno prosili tožilstvo, da se naši problemi, iz naših krajev prioritetno začnejo reševati. Potrebno je tudi, da tožilstvo začne obravnavati manjše kraje in tatvine bolj resno, saj trenutno pogosto vidimo, da nekdo, ki ima za sabo že več kaznivih dejanj, dobi zgolj pogojno kazen ali pa je oproščen. To pa spodbuja nadaljnjo mladostniško kriminaliteto. Če dobiš manjšo kazen, si rečejo »ah saj to ni nič« in se kriminal stopnjuje in stopnjuje.
Pomembno je, da se oškodovanci dejansko prijavljajo in sodelujejo, saj policija brez njihovih prijav ne more ukrepati. Oškodovanci so tiho, policija ne naredi pripomb in kriminal pogosto spregleda in nadaljuje.
Kaj menite, kako mladi živijo v Kočevju? Zakaj je toliko preseljevanja, in kako bi se to dalo ustaviti? Ter kako bi lahko preprečili beg možganov in s tem izgubo gospodarskih možnosti v Kočevju?
Beg možganov bo vedno prisoten, saj naše okolje nima dovolj gospodarskih ustanov, kjer bi se lahko mladi zaposlili.
Nimamo niti bolnišnice, kjer bi potrebovali večje število kirurgov in drugih specialistov. Kako ustaviti to? Morda bi lahko z ustanovitvijo novih šolskih smeri, kot je kemijska šola, ki bi bila vezana na podjetje Melamin, ohranili več mladih v Kočevju. Pomembna je tudi zagotavljanje varnosti, saj se bodo mladi odločili ostati, če se bodo tukaj počutili varne. Stanovanjska problematika je prav tako pomembna. Treba je zagotoviti neprofitna stanovanja in ugodne parcele za mlade družine, saj bi jih to spodbudilo, da ostanejo v Kočevju.
Po drugi strani pa se prebivalstvo stara. Kako bi lahko pomagali starejšim in onemoglim? Kaj lahko Občina stori v okviru dolgotrajne oskrbe?
Na občinskem svetu smo že sprejeli sklep o ustanovitvi javnega zavoda za dolgotrajno oskrbo. To je prava smer, saj bo tako zagotovljeno varstvo in vključevanje starostnikov v družbo. Dom starejših občanov v Kočevju že aktivno sodeluje z ljudmi, ki imajo demenco in druge težave. Pomembno je sodelovanje z društvi in organizacijami, ki se ukvarjajo z oskrbo starejših. Ključnega pomena je, da dolgotrajna oskrba ostane zagotovljena preko tega zavoda.
Kako ocenjujete trenutno prometno povezavo med Kočevjem in Ljubljano? Kaj lahko občina stori pri nemogočih gnečah na Škofljici?
Železniški promet je bistveno izboljšal situacijo, vendar bi lahko na državo pritisnili, da omogoči še večjo fleksibilnost z dodatnimi voznimi redi, kar bi še zmanjšalo promet. Glede na prometne težave na Škofljici kot Občina nimamo kaj dosti, kot da pritiskamo na Vlado, skupaj z ostalimi občinami, ki se soočajo s podobno težavo, da naredi podhod pod železnico, to bi bila idealna rešitev. In ne pozabimo na 3a razvojno os, ki je bila leta nazaj sprejeta, kot obvoznica – to je zadeva, ki jo mora vlada reševati. Tukaj moramo ostati združeni z ostalimi občinami in pritiskati na Vlado, da pride do teh rešitev. Sami ne moremo dosti vplivati.
Kaj menite o ureditvi prometa v Kočevju? Kaj je v vašem načrtu? Kakšna se vam zdi prometna ureditev v centru?
Ko sem bila v prejšnjih mandatih, se mi je zdelo smiselno, da se center delno zapre in omeji promet. Kasneje pa se je pokazalo, da to ni najboljša rešitev.
Še posebej se je to izkazalo ob nesreči v Melaminu. Ko pride do takega zastoja, moraš imeti odprto cesto. Vsekakor bi morali resno razmisliti o tem, da se center odpre. Tudi zato, da se vidi, da nismo odrezani, da ljudje lahko gredo skozi mesto in da se naši spomeniki, kot je Deklica s piščalko, vidijo. Trenutno sploh ni vidna, skrita je nekje v grmovju. Naše znamenitosti bi morale biti bolj izpostavljene, promet pa lahko ponovno omejimo z barierami. Morda bi morali razmisliti tudi o obvoznici, vsekakor pa je treba center odpreti.
Pogosto center spregleda okoliške vasi. Kakšno vlogo bodo imele vaške skupnosti v vašem načrtu za razvoj občine? Kako boste poskrbeli za vasi?
Socialni demokrati vedno prisluhnemo težavam, ki izhajajo iz okolice, ne le iz centra. V centru jih je seveda veliko, vendar je pomembno slišati ljudi iz krajevnih skupnosti – kar govorijo in kar povedo. Pomembno je, da imajo možnost izraziti svoje potrebe in da krajevne skupnosti dobijo tisto, kar je v njihovem interesu. Zavedam se, da je proračun za leti 2024/25 že sprejet in da ne bo veliko možnosti za spremembe, saj so projekti že v teku, spremembe pa so mogoče le z rebalansom. Kljub temu se v teh dveh letih lahko uredi marsikaj, kar so sicer manjše stvari, vendar pomembne za ljudi – denimo ureditev ceste, ki se morda ne zdi ključna, a je zanje zelo pomembna. Pomembno je prisluhniti tudi za prihodnost.
Če bi imeli možnost velik del proračuna porabiti čisto po svoji volji, česa bi se lotili?
Veliko je stvari, ki bi jih lahko naredili, od bazena do drugih želja. Vrnila bi se k mladini in jim omogočila dostop do neprofitnih stanovanj, zgradila blok ter uredila stanovanja iz občinskega javnega stanovanjskega sklada. S takim pristopom bi marsikoga pritegnili, da bi prišel in ostal v Kočevju.
*plačljiva objava*