Prostovoljno gasilsko društvo Predgrad letos obeležuje izjemen mejnik – 130 let neprekinjenega delovanja. Praznovanje te obletnice ni le priložnost za pogled v preteklost, temveč tudi opomin na pomembnost prostovoljnega dela za dobrobit vseh nas. To je bil povzetek vseh govorcev, ki so počastili enega največjih dogodkov v kraju, med katerimi je bil tudi Leon Behin, generalni direktor Uprave RS za zaščito in reševanje.
Slovesnost se je začela s parado, ki jo je vodil poveljnik Dušan Majerle, gasilski častnik. Začeli so z ešalonom praporov, gasilsko mladino in uniformiranimi gasilci, sledil je motorizirani del parade, v katerem je sodelovalo deset gasilskih vozil iz sosednjih društev in društev znotraj GZ Kočevje. Med uniformiranimi udeleženci sta bila tudi Janko Veber, nekdanji poslanec Državnega zbora, in Jože Pavlakovič, župnik župnije Stari trg ob Kolpi, oba častna člana društva. »Ponosni smo na delo naših prednikov, ki so postavili temelje požarne obrambe, ki se je skozi čas nadgrajevala do danes, ko so tudi člani našega društva usposobljeni za pomoč ob vsaki elementarni nesreči,« je poudaril Ivan Kobe, predsednik društva.
Prisluhnili so mesarju Petru
Po porumenelih listinah društva je pobrskala Nives Rauh, članica ženske desetine društva in pridna zapisovalka ter interpretatorka ljudskih običajev teh krajev, iz katerih izvemo, da je leta 1894 Peter Majerle, gostilničar, mesar in posestnik iz Predgrada, skupaj s somišljeniki in krajani spoznal, da se bodo lahko uspešno borili proti požarom in drugim nesrečam le z organizirano gasilsko enoto. Na njegovo pobudo je bilo ustanovljeno društvo. Število članov se je iz ustanovnih štirih postopoma povečevalo, danes pa društvo šteje 77 članov. Ves ta čas so se gasilci po svojih najboljših močeh trudili braniti vaščane in njihovo premoženje pred požari in drugimi nesrečami na območju, ki obsega 77 kvadratnih kilometrov. Kot je bilo poudarjeno na osrednji proslavi, vsak član varuje en kvadratni kilometer ozemlja. Za to pa so bili potrebni ustrezna oprema in znanje, za kar si je društvo vedno prizadevalo. »Ne boj se za pomoč, mi bdimo dan in noč,« je bilo sporočilo gasilcev.
Ko udari z neba
Po drugi svetovni vojni so predgrajski gasilci pridobili prostore v nacionalizirani hiši v Predgradu, kjer po temeljiti prenovi leta 2000 še danes stoji gasilski dom. V tem času so bila kupljena tudi nova vozila; najnovejše med njimi je GVV-1 Iveco z Rosenbauerjevo nadgradnjo in črpalko Ziegler, ki so ga pridobili pred dvema letoma. Vendar pa sodobna oprema ni dovolj; potrebni so še znanje, usposobljenost in iskra, ki tli v vsakem gasilcu in ga žene k opravljanju svojega poslanstva. To so predgrajski gasilci požrtvovalno pokazali ob elementarnih nesrečah, še posebej tisti, ko so se 13. junija 2019 “z neba proti zemlji več kot pol ure neusmiljeno valile ‘bele pomaranče’, vmes pa so strehe, sadna drevesa, poljščine in avtomobile ob močnem nalivu klestili tudi ‘orehi’, pomešani z ‘lešniki’ in ‘fižolom’.” Huda ura je udarila Poljansko dolino, najbolj pa Jelenjo vas, Predgrad, Kralje, Čeplje in Dol v kočevski občini; podivjana narava pa je svoj bes kazala naprej proti Prilesju in naseljem ob Kolpi v črnomaljski občini. »Kako velike in nenavadne oblike je bila toča,« se še danes živo spominja Pavle Majerle Kukin, odločen podpornik predgrajskih gasilcev, tudi na tej proslavi. Nato je sledila podelitev zahval in priznanj, kar je pač tradicija gasilskih jubilejev. Eno izmed njih je bilo namenjeno tudi KŠD Predgrad, ki ga vodi Jožica Matkovič. Kljub dvakratnemu klicu, čeprav so bili prisotni in imeli pevski nastop, se nihče ni odzval. »Le zakaj,« je bilo slišati iz množice.
(mgć)