6. oktobra bodo občani Kočevja ponovno odšli na volišča. Pred nadomestnimi volitvami smo k pogovoru povabili vse štiri županske kandidate. Poleg Gregorja Koširja, ki kot podžupan občino začasno vodi, so kandidati za župansko funkcijo še Alenka Jelenovič, Vesna Lisac in Robert Tomazin. Kandidatkama in kandidatoma smo pod istimi pogoji postavili enaka vprašanja, na katera so se prej lahko pripravili. Pogovore objavljamo v celoti do petka po naključnem vrstnem redu.
V povezavi z romsko problematiko pogosto slišimo besede: “češ, nič se ne da rešiti čez noč.” Kljub temu … Kaj bi se v povezavi z romskim vprašanjem dalo rešiti relativno hitro? Kaj bi Občina Kočevje lahko naredila, da zniža stopnjo kriminala?
Dve stvari je treba imeti v podzavesti. Prvič, do zdaj smo imeli vse od ustanovitve občine “instant” župana. Potrebujemo profesionalnega župana, ki bo 24 ur na dan delal za Kočevje. Druga stvar, ki jo je mogoče sorazmerno hitro urediti, je sprememba nacionalnega programa za Rome do leta 2030, v katerega je treba vključiti poglavje o preventivnem preprečevanju kriminalitete. Če tega ne bomo storili, tudi zakonodaja ne bo sledila. Danes na Kočevsko, Ribniško in še kam drugam hodijo politiki z nacionalne ravni. Na lepe obiske, ki jih pokrivajo mediji, preizkušajo kulinarične specialitete teh krajev in občin, vendar ne naredijo nič, in temu je treba narediti konec. Tudi svet za reševanje romske problematike se bo moral sestati in dogovoriti, da bo storil nekaj več, ne pa da se bodo srečevali zgolj na vljudnostnih sestankih, pili kavo in se nato razšli.
Občina Kočevje lahko samostojno ali v povezavi z drugimi občinami jugovzhodne Slovenije oblikuje posebno redarsko skupino, ki bo skrbela za zmanjšanje kriminalitete oziroma nadzor javnega premoženja. V tem primeru bi imeli neko intervencijsko skupino, podobno posebni policijski enoti, ki bi skrbela za varnost in premoženje prebivalstva.
Občina je romski skupnosti zagotovila ustrezno infrastrukturo in vse možnosti, da se normalno vključijo v družbo. Kje vi vidite problem? Kdo v verigi – od države, CSD-ja, Fursa, policije, tožilstva, sodstva – ne opravlja svojega dela, da je v Kočevju še vedno toliko kriminala, toliko otrok, ki niso dokončali šole, in toliko nezaposlenih Romov?
Če bom izvoljen za župana, bom najprej zahteval revizijo legalizacij črnih gradenj v romskih naseljih.
Na enem od zadnjih sestankov je podžupan, gospod Gregor Košir, izjavil, da črnih gradenj v romskih naseljih ni. To pomeni, da imamo v občini Kočevje črne gradnje samo še občani. To je zelo nenavadno in zrelo za temeljito revizijo. Druga pomembna zgodba je, da smo zamudili 20 let. Popustljiva politika je privedla do eskalacije kriminala. Zdaj 20 let ne moremo nadomestiti čez noč, vendar je treba popustljivo politiko spremeniti v odločno. Na koncu pa je treba romski skupnosti jasno povedati, da jim nudimo nekaj in v zameno tudi zahtevamo. Ne pričakujemo – zahtevamo!
Kaj menite, kako mladi živijo v Kočevju? Zakaj je toliko preseljevanja, in kako bi se to dalo ustaviti? Ter kako bi lahko preprečili beg možganov in s tem izgubo gospodarskih možnosti v Kočevju?
Največji problem bega možganov je, da študentov ne spremljamo. Ne spremljamo, kaj Kočevje potrebuje, in ne spremljamo našega potenciala, ki se izobražuje v Ljubljani. Če bi ta potencial ustrezno nagradili s kadrovskimi štipendijami in kasneje kadrovskimi stanovanji, bi večji del modrih, inovativnih in podjetnih ljudi lahko ostal v Kočevju. Namesto tega z nagradnim fotografiranjem počastimo le še zlate maturante ali odličnjake iz osnovnih šol, nato pa se za temi ljudmi v Kočevju izgubi sled.
Za mlade družine je treba pripraviti več stanovanjskih objektov.
Ni nujno, da so v mestu, lahko so v vaseh, kot so Gorenje, Stara Cerkev ali Slovenska vas. Na ta način omogočimo mladim družinsko življenje na podeželju. Podeželje ponuja kar nekaj potenciala in prijetno življenje, čeprav morda ni tako lagodno kot mestno, ki omogoča bistveno več, na primer razvoj otroka, nižje stroške obiskovanja glasbene šole in drugih prostočasnih dejavnosti.
Po drugi strani pa se prebivalstvo stara. Kako bi lahko pomagali starejšim in onemoglim? Kaj lahko Občina stori v okviru dolgotrajne oskrbe?
Občina v sklopu dolgotrajne oskrbe sorazmerno dobro skrbi za starejše in onemogle. Največji problem vidim v koraku nazaj, ki smo ga naredili s spremembo zakona o dolgotrajni oskrbi. Slovenska demokratska stranka je zagovarjala dobro oskrbo oziroma zakon, ki je bil sprejet v času vlade Janeza Janše. Gre za zakon, ki je bil sprejet po 20 letih usklajevanj. Leta 2023 smo ga zlahka nadomestili z rešitvami, ki danes v praksi ne delujejo.
Kako ocenjujete trenutno prometno povezavo med Kočevjem in Ljubljano? Kaj lahko občina stori pri nemogočih gnečah na Škofljici?
Eden večjih izzivov v prihodnjih letih, ne le dveh, ampak do leta 2030, je cestna povezava, ne samo med Škofljico in Kočevjem, temveč tudi med Škofljico in Gornjimi Jelenji. Evropska unija ponuja sredstva iz skladov Interreg za čezmejne projekte. Če bi v ta čezmejni projekt vključili cestno povezavo med Škofljico in Gornjim Jelenjem, s ciljem odpiranja severnojadranskih pristanišč, bi lahko bili vsi zmagovalci. Res pa je, da je treba takšen projekt ustrezno pripraviti, zagovarjati in na koncu tudi v celoti izpeljati. Na žalost pogosto opazimo, da se državni uradniki in tisti, ki pripravljajo takšne projekte, raje odločajo za lažje poti, zaradi česar projektov ne pripravijo ustrezno, plačo pa vseeno prejemajo.
Kaj menite o ureditvi prometa v Kočevju? Kaj je v vašem načrtu? Kakšna se vam zdi prometna ureditev v centru?
Že leta 2022 sem kot edini kandidat zagovarjal ponovno uvedbo dvosmernega prometa v Kočevju, in sicer od petih zjutraj do petih popoldan.
Ta ureditev bi olajšala logistiko in življenje prebivalcev, ki živijo v centru mesta. Po drugi strani bi razbremenili obvoznico, ki poteka mimo Melamina in tistega dela mesta. Skozi mesto pa ne bi spuščali vozil, težjih od 3500 kg. Trenutno je v zaključni fazi izgradnja krožišča pri vhodu v Kočevje. Kot bodoči župan si želim, da bi v središču krožišča postavili kakšno znamenitost Kočevske. Upam, da tam ne bo kakšen samuraj z mečem, ki bi kazal smer proti tovarni Yaskawa.
Pogosto center spregleda okoliške vasi. Kakšno vlogo bodo imele vaške skupnosti v vašem načrtu za razvoj občine? Kako boste poskrbeli za vasi?
Primere dobrih praks sodelovanja s podeželjem je potrebno zadržati. Vendar s to razliko, da je ob obisku krajevne skupnosti potrebno obiskati in so ogledati objekte, ki so predmet razvoja krajevnih skupnosti in samo kofetkati. Ob obisku terena je vedno potrebno salonske čevlje zamenjati za gojzdarje ali škornje.
Če bi imeli možnost velik del proračuna porabiti čisto po svoji volji, česa bi se lotili?
Osredotočil bi se na dva ključna projekta. Prvi je zagotovo cestna povezava med Kočevjem in Škofljico, drugi pa ureditev enotnega romskega naselja in razbremenitev obstoječih romskih naselij.
*plačljiva vsebina*
Popravek: Kandidatu za župana v videu nismo zastavili vprašanja o načrtih v povezavi z vaškimi skupnostmi, zato je odgovor podal pisno. Za napako se opravičujemo.