Dve leti je od tega, ko si je Sabina Prijatelj iz Finkovega pri Velikih Poljanah zaželela imeti še enega kužka, da bi ji – seveda tudi soprogu Daretu – na dvorišču lepo obnovljene hiše v zaselku, kjer sta živela sama, z igrivostjo in ljubkim lajanjem po svoje polepšal dan.
Velika žalost je doletela Dareta, ko je Sabina doma umrla maja lani, on je bil takrat v bolnici, žalostna in jokava sta bila dober mesec tudi kužka Miša in Taca. »Še posebej Miša, na katero je bila Sabina zelo navezana. Zanjo je bila velika sirota, saj je človeka, bližino in prostor zaznamovala s čutili. Bila je namreč slepa,« jo Dare od takrat večkrat na dan prenaša v naročju po dvorišču, njegova igrača postane tudi takrat, ko skozi priprta vrata prileze v hišo. »Po njo smo šli v okolico Slovenske Bistrice in plačali 200 evrov. Da je kaj narobe ob nakupu ni kazala. Tudi nekaj časa doma nisva ugotovila, da je skotena brez vida. Je to vedel lastnik?« Dare še danes ugiba.
Veterinar je svetoval, naj ostane doma
Poklicali so veterinarja Matica, ki je potrdil okvaro, zakoncema je svetoval, da naj Miša ostane doma, ker se bo najboljše počutila, v drugemu okolju pa bi lahko poginila.
Nekaj dni po pogrebu Sabine, ko je imel Dare nujna opravila, je Mišo dal v varstvo prijateljici pokojne soproge v Dolgo vas pri Kočevju. Tam se ni vživela z domačimi kužki, zato je jo gospodar kmalu vrnil domov. »Lahko bi rekel, da je še otožna in pogreša Sabino, verjetno mi je zaradi tega stalno za petami. Rada se boža. Zelo je gibčna, povsod se lepo znajde, tako na palec, ne bi rekel, da je nebogljena, brez vida,« jo Dare objeme.
Izstopa pa Mišina urejenost, saj jo je gospodar pred dnevi peljal v Ribnico k pasjemu frizerju, s poudarjeno pričesko in lepo nego oči in ušes.
mgć