Sončni žarki so na plano privabili skupino kač, ki so se sončile v bližini mostu pri cerkvi. Po vsej verjetnosti gre za nestrupene in naravi zelo koristne kobranke. No, tisti, ki se kač bojijo, se s tem ne tolažijo. Kobranka (Natrix tessellata) je sicer pogosta kača v Sloveniji, ki jo najdemo ob skoraj vseh sladkih vodah, razen v najvišjih legah.
Čeprav njeno ime in videz spominjata na strupene vrste, je kobranka nestrupena in povsem neškodljiva za človeka.
Kobranka v Sloveniji redko preseže dolžino 80 cm. Njena barva variira med sivo, olivno zeleno in rjavo-sivo, s črnim šahovskim vzorcem po hrbtu. Trebuh je rumenkast s črnimi lisami. Značilne so tudi njene okrogle zenice, kar je značilnost nestrupenih kač, ter ozka glava v primerjavi s telesom.
Kobranka uspeva v vlažnih okoljih ob rekah, jezerih, ribnikih in drugih sladkih vodah, kjer je bogata obrežna vegetacija. Glavni plen kobrank so ribe, vendar se občasno prehranjujejo tudi z žabami, paglavci in vodnimi nevretenčarji. So spretne plavalke in lovilke, ki lahko plen prežijo tudi pod vodo.
Kobranke so plahe in se običajno umaknejo pred ljudmi. Če se počutijo ogrožene, lahko sikajo, se napihujejo in dvignejo prednji del telesa. Kot obrambni mehanizem lahko izločijo smrdljiv izloček in se “naredijo mrtve”.
Kobranka je simbol modrosti in zdravljenja v nekaterih kulturah. V Sloveniji so ljudje nekoč verjeli, da kobranka prinaša srečo. Zaradi podobnosti s strupenimi kačami jo ljudje pogosto preganjajo in uničujejo, kar je nepotrebno in škodljivo.