Upravni odbor Kmetijske zadruge Velike Lašče je leta 2020 vodenje zadruge soglasno zaupal magistru kmetijstva Joštu Perovšku, ki je na tej funkciji zamenjal Ivana Levstika, ki se je upokojil.
Perovšek, sicer magister kmetijstva, ni – vsaj med športniki – neznano ime, saj je bil vrsto let odličen vratar rokometnega kluba Riko Ribnica, pred 14 leti pa je nosil majico sosednje Grče iz Kočevja, s katerim se je uvrstil v prvo B državno ligo. Pred petimi leti je iz Ribnice odšel v vodilni avstrijski klub Schwaz Handball Tirol, s katerim je zaradi zaposlitve prekinil pogodbo o nadaljnjem sodelovanju, a je s svojimi nekdanjimi delodajalci ostal v stikih.
»Izbrali smo mladega, nadarjenega in načrtov polnega strokovnjaka, ki je predstavil izjemno zanimivo vizijo razvoja zadružništva. Njegovo privrženost športu in podeželju poznamo še iz časov, ko je bil študent,« so Joštu med drugim odprli popotnico v direktorsko sobo.
110 let dolga tradicija
Zadruga s 116 člani in 62 zaposlenimi pokriva področje tukajšnje občine, kjer je okoli 385 kmetij, ki skupno obdelujejo dva tisoč hektarjev kmetijskih površin. Med temi prevladujejo travniki in pašniki, na katerih se pase predvsem govedo. Želja po ustanovitvi enotne zadruge, ki bi združila kmete tega območja, se je pojavila že leta 1913, ko je bila ustanovljena Živinorejska zadruga. Skozi čas se je struktura zadruge spreminjala in leta 1960 so se posamezne manjše zadruge združile v Zadrugo Velike Lašče. Po petdesetih letih delovanja je bil leta 2010 v centru Velikih Lašč zgrajen zadružni trgovski center, poleg tega pa se prodaja lokalnih izdelkov izvaja tudi v živilskih trgovinah na Robu, Turjaku, Loškem Potoku, Novi vasi, Ložu in Babnemu Polju, storitve potujoče trgovine pa ponujajo tudi v najbolj odročnih krajih tega območja. Zadruga je v lanskem letu ustvarila okoli devet milijonov evrov prihodkov, od tega sto tisoč evrov čistega dobička.
Kmet se po polževo pobira
Pandemija koronavirusa v zadnjih dveh letih in ukrajinska kriza zadnjih dveh mesecev sta v ospredje porinila v preteklosti sicer deklarativno večkrat omenjeni besedi »domača samooskrba«. Na začetku in koncu te verige je kmet, neposredni proizvajalec, ki je bil v preteklosti pogosto zapostavljen. »Lahko bi rekel, da sta ravno ti dve krizi dodobra načeli nek zakrneli sistem, ko je bilo v preteklosti samoumevno (najlažje) vrata na široko odpreti uvozu hrane, domači kmet pa je bil spravljen na nekonkurenčen tir. Sedaj se sicer po polževo pobira, kaj pa prinaša jutrišnji dan, ob skokoviti rasti cen energentov in gnojil, je težko biti prerok. Vsekakor bodo najvišji računi kot vedo izstavljeni potrošnikom –kupcem,« je realen Perovšek.
110 let od ustanovitve zadruge naj bi prihodnje leto obeležili z največjo, več kot dva milijona evrov vredno pridobitvijo v zadnjih desetletjih, in sicer izgradnjo nove, sodobne in skladno z visokimi ekološkimi standardi tehnološko opremljene klavnice v industrijski coni Ločica pri Turjaku.
Mukanje živali ne bo več moteče
S preselitvijo v nove prostore se bo klavnična dejavnost zadruge v Velikih Laščah, ki jo izvajajo od leta 1962, ustavila. Ta je v bližini šole in vrtca ter stanovanjske soseske in je moteča predvsem za najmlajše.
Pred dvajsetimi leti so po uvedbi evropskih standardov, ki so se še posebej dotaknili kmetijstva, klavnico zaradi neurejene čistilne naprave in lokacije zaprli, a se je vmes našla začasna rešitev; z določenimi posodobitvami še obratuje, a se ji čas izteka. »Pripravili smo obsežno dokumentacijo, upoštevajoč merila tudi s skoraj nično toleranco obremenitve okolja in izpusta voda. S strani Ministrstva za okolje in prostor pričakujemo ugodno rešitev,« se nadeja Perovšek. Preselitev na novo lokacijo pomeni izboljšanje storitve, prinaša pa tudi nekaj novih delovnih mest.
(mgć)