Vsak drugi ponedeljek v februarju zaznamujemo mednarodni dan epilepsije. Letošnji je posvečen destigmatizaciji bolezni, saj se mnogi bolniki težje kot z dejansko boleznijo soočajo prav s stigmo, povezano z boleznijo. Strokovnjaki opozarjajo, da se bo zaradi staranja prebivalstva delež starostnikov z epilepsijo v prihodnje še povečeval.
Mednarodni dan epilepsije je skupna pobuda Mednarodnega urada za epilepsijo (IBE) in Mednarodne lige proti epilepsiji (ILAE). Kot so pred današnjim mednarodnim dnem zapisali na uradni spletni strani, epilepsija vpliva na skoraj vse vidike življenja osebe z diagnozo bolezni, zato so ga letos posvetili tematiki stigme. Pomembno je namreč, da sebe in druge poučimo o epilepsiji ter ovržemo napačne predstave, s tem pa zmanjšamo diskriminacijo in osebam z epilepsijo zagotovimo dostop do enakih priložnosti, so zapisali.
Kot so navedli, “napačne predstave in miti pogosto prispevajo k stigmatizaciji epilepsije. Mnogi ljudje na primer domnevajo, da je epilepsija duševna bolezen, da omejuje dejavnosti ali celo da je nalezljiva”. Letošnja kampanja bo zato z deljenjem dejstev o epilepsiji izzvala napačne predstave javnosti o tej bolezni.
Epilepsija je najpogostejša nevrološka motnja, ki povzroča napade, ki imajo lahko različne oblike, prizadene pa en odstotek ljudi vseh ras in vseh socialnih razredov, navaja strokovno-humanitarna organizacija Društvo Liga proti epilepsiji Slovenije.
Vzroki nastanka bolezni in simptomi ter znaki so izrazito raznoliki, pogosto pa so ti lahko posledica poškodbe možganov, infekcij, krvavitev, tumorjev, alkohola, nekaterih presnovnih motenj in dednosti. V Sloveniji živi okoli 15.000 bolnikov z epilepsijo, na leto pa jih na novo zboli približno tisoč, so zapisali na spletni strani društva.
Epilepsija je najpogostejša v otroški in mladostniški dobi ter po 65. letu. Pri starejših ljudeh pa je epilepsija tretja najpogostejša nevrološka bolezen, za demenco in možgansko kapjo, so še zapisali v društvu.
STA