Komisija vlade za reševanje vprašanj prikritih grobišč pozdravlja pobudo predsednice republike za dostojen pogreb nepokopanih žrtev vojnega in povojnega obdobja. Komisija bo jeseni z okroglo mizo začela javno razpravo o načinu njihovega pokopa, pri čemer pričakuje vsebinski dialog tudi s sodelovanjem urada predsednice in vlade.
Komisija v dopisu predsednici republike Nataši Pirc Musar pozdravlja njeno pobudo, ko je na proslavi ob dnevu državnosti poudarila, da je “čas, da ob 80. obletnici konca druge svetovne vojne dostojno pokopljemo vse Slovenke in Slovence in druge ljudi, ki doslej niso imeli pravice do groba”. Ob tem so izrazili upanje, da bodo uspešno sodelovali in sledili duhu njenega lanskega pogovora s Pedrom Opeko.
“Čas neusmiljeno teče, leto 2025 je tako rekoč že tu. Slovenija ima zakone in podzakonske predpise, po katerih je pravica do groba in spomina del slovenskega pravnega reda, človekova pravica, dokaz zrelosti slovenske demokracije,” so zapisali v komisiji.
A kot so opozorili, ves čas poteka kulturna vojna med tistimi, ki ta “temelj slovenske državnosti uveljavljamo in tistimi, ki še vedno zanikajo pravico do groba in spomina za vse žrtve vojne, okupacije, upora, revolucije, protirevolucije, državljanske vojne”.
Ob tem so spomnili, da na te probleme opozarja peticija o ohranjanju spomina na žrtve povojnega komunističnega obdobja v Sloveniji, ki jo je odbor za peticije Evropskega parlamenta soglasno podprl 14. februarja letos. Predsednica odbora Dolors Montsserat pa je nato pozvala vlado k odzivu nanjo.
Kot je v imenu komisije še zapisal njen predsednik Jože Dežman, je komisija po zakonu o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev zadolžena za vodenje postopkov odkrivanja in urejanja prikritih morišč in grobišč do “dokončnega slovesa” oz. vpisa v register vojnih grobišč. V skladu s tem je bil program komisije za tekoče leto medresorsko usklajen in poslan v obravnavo vladi že februarja. Komisija pričakuje, da ga bo vlada čim prej sprejela.
Komisija bo z možnostjo, da v program dela vključi “tudi idejne zasnove ureditve posameznih vojnih grobišč”, v septembru z okroglo mizo začela javno razpravo o načinu pokopa nepokopanih umorjenih Romov, umorjenih v Jami pod Macesnovo gorico in drugih nepokopanih, je napovedal Dežman in dodal, da pričakujejo odgovoren in vsebinski dialog tudi s sodelovanjem urada predsednice in vlade.
STA.