Svetovni dan preprečevanja samomora, ki ga vsako leto obeležujemo 10. septembra, je namenjen ozaveščanju o samomoru in njegovem preprečevanju, hkrati pa poudarja pomen skrbi za duševno zdravje. Pobuda, ki jo vodi Mednarodna zveza za preprečevanje samomora (IASP) v sodelovanju s Svetovno zdravstveno organizacijo (WHO), vsako leto združuje posameznike in skupnosti po vsem svetu z namenom zmanjšati stigmo, povezano s samomorom, ter izboljšati podporo in pomoč tistim, ki jo najbolj potrebujejo.
Samomor kot globalni izziv
Samomor je eden največjih javnozdravstvenih izzivov našega časa. Vsako leto po vsem svetu približno 700.000 ljudi konča svoje življenje, kar pomeni, da vsakih 40 sekund nekdo stori samomor. Za vsako osebo, ki umre zaradi samomora, pa obstaja še veliko več tistih, ki so poskušali končati svoje življenje ali se soočajo s hudimi mislimi o samomoru. Te številke odražajo nujno potrebo po učinkovitejših ukrepih za preprečevanje samomorov in izboljšanju duševnega zdravja.
Kako prepoznati znake stiske
Samomorilne misli se lahko pojavijo pri ljudeh vseh starosti, poklicev in družbenih okolij. Pogosto pa osebe, ki so v stiski, svojih težav ne izražajo neposredno, zato je pomembno, da znamo prepoznati subtilne znake, ki lahko kažejo na tveganje za samomor:
- Pogovori o brezupnosti ali o občutku ujetosti.
- Odmaknjenost od družine in prijateljev, socialna izolacija.
- Spremembe v razpoloženju – nenadna mirnost po obdobju hude stiske.
- Zanemarjanje osebne higiene ali nenavadno vedenje.
- Nerealno obnašanje, pretirano tveganje, samopoškodovanje.
Če opazite te znake pri svojih bližnjih, je pomembno, da ukrepate. Pogovor je prvi korak, vendar mora biti opravljen z občutkom in brez obsojanja.
Pomembnost odprtega pogovora
Eden največjih izzivov pri preprečevanju samomorov je stigmatizacija pogovorov o duševnem zdravju. Še vedno se mnogi posamezniki izogibajo razpravi o svojih čustvih in duševnih težavah zaradi strahu pred obsojanjem. Vendar pa prav odprti in iskreni pogovori omogočajo zgodnje odkrivanje stisk in preprečitev najhujšega. Pomembno je ustvariti okolje, v katerem se ljudje počutijo varne in sprejete, ne glede na svoje misli in občutke.
Kaj lahko storimo kot družba?
Preprečevanje samomorov zahteva sodelovanje celotne družbe – vključno z družinami, prijatelji, šolami, delovnimi mesti in zdravstvenimi ustanovami. Pomembno je izboljšati dostop do strokovne pomoči, okrepiti izobraževanje o duševnem zdravju ter ustvariti podporne mreže, kjer ljudje lahko poiščejo pomoč, preden se znajdejo v skrajni stiski.
- Izobraževanje: Pomembno je izobraževati javnost o prepoznavanju znakov duševne stiske ter zmanjševanju stigme, povezane s samomorom in duševnim zdravjem.
- Podpora: Spodbujajmo odprto in varno okolje, v katerem lahko posamezniki izrazijo svoja čustva in poiščejo pomoč.
- Strokovna pomoč: Zagotoviti je treba ustrezne vire za psihološko in terapevtsko podporo vsem, ki se soočajo z duševnimi težavami.
Kam po pomoč?
Če se soočate z duševno stisko ali poznate nekoga, ki potrebuje pomoč, je pomembno vedeti, da obstajajo različne organizacije, ki nudijo podporo:
- Zaupni telefon Samarijan (116 123): Brezplačna in anonimna pomoč v primeru čustvene stiske.
- TOM telefon (116 111): Linija za mlade, ki ponuja pomoč in podporo.
- Psihološke svetovalnice: Številne ustanove po Sloveniji nudijo strokovno pomoč in podporo v primeru duševnih težav.