Ribniški župan Samo Pogorelc je za Studio ob 17.00 spregovoril o romski problematiki. Odkrito, korektno in konkretno je spregovoril o težavah, ki so daleč od oči “Ljubljane”.
V Ribnici približno 220 Romov živi v treh nezakonitih naseljih, v Lepovčah, Otavicah in na kmetijskih zemljiščih v Goriči vasi. Polovica Romov ima stalno prebivališče prijavljeno na Občini Ribnica. Še bolj kot to je zaskrbljujoče dejstvo, da sta zaposlena samo dva Roma. Otroci z velikimi izostanki obiskujejo vrtec in šolo, ki jo večinoma zaključijo v 6. razredu. Kot ocenjujejo zaposleni na občini, je stanje alarmantno.
Problem je prerasel kulturo
Država ne premore ne politične ne kakršnekoli volje za reševanje romske problematike. Govorimo namreč že o problematiki in ne več o kulturi, meni ribniški župan. »To ni več kultura, to je kršenje človekovih pravic,« apelira tudi na varuha človekovih pravic in dodaja, da pravice ne veljajo samo za Rome. »Razočaran sem nad vsemi institucijami,« pove. Doda, da je bil skupaj z ostalimi župani, ki se soočajo s podobnimi izzivi, pri predsednici, ki se zaveda problema. A poteze so na vladi, ki se odziva samo v smislu »nekaj bo treba narediti«.
»To ne pride več v poštev, potrebujemo sistemske rešitve. Potrebujemo rešitve na področju vseh štirih zakonov, ki smo jih župani vložili lansko leto. Predlagali smo zakon o socialnovarstvenih prejemkih, zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, zakon o urejanju trga dela in zakon o voznikih. Dodal bi zakon o prijavi stalnega prebivališča,« spomni na zahteve, ki so naletele na gluha ušesa vlade.
»Stvar je prerasla meje. Prihaja do nestrpnosti, do oškodovanja. To ne pelje več nikamor,« je bil neposreden Pogorelc.
Demokracija je za pametne ljudi
Občina je Romom iz Lepovč ponudila novo zemljišče, ker zdaj bivajo v industrijski coni. Novi lokaciji se je uprla Civilna iniciativa Lepovče in vztrajala, da ostanejo na stari lokaciji. Romi uničujejo kmetijska zemljišča, uživajo tudi tujo lastnino. Lastniki se bojijo ukrepati. »Demokracija je za pametne ljudi. In ne da jo izrabljamo vsepovprek,« pristavi župan. Romi bodo v Lepovčah očitno še ostali.
S selitvijo Romov so županu očitali, da jih želi getoizirati. »To sem izpostavil tudi pri predsednici. V tem trenutku, dokler ne bodo te generacije opravile celoten cikel šolstva in prešle v delovno razmerje, je kakršnakoli druga rešitev nesmiselna. Možna je nekakšna resocializacija in sobivanje, le da se Romi zavedajo, da sta znanje in delo vrednota.«
Jasno je, da so socialni transferji enostavno preveliki in da so tako Romi praktično nedotakljivi. Če bi prejemali plačo, bi prišli tudi odtegljaji za razne kazni in prekrške.
Zaposlena le dva Roma
Čeprav so v Javnem komunalnem podjetju Ribnica Romi imeli možnost zaposlitve, sta zaposlena le dva. Še ta se srečujeta s posmehovanjem ostalih Romov.
Otroci sicer hodijo v šolo, a z ogromnimi izostanki, doda. Šolanje večina zaključi v šestem razredu. Zakaj je temu tako?
»Enostavno smo preveč socialni. Vsak Rom, ki obiskuje večerno šolo, dobi dnevnico. Ta dnevnica je lapsus, saj se spet znajdemo v neenakem položaju. Se spet zgodi, da so Romi korak, dva ali tri pred nami.«
Pogorelc je izpostavil tudi nevladne organizacije, ki imajo pri tem načinu svoje interese. Romi pa tako šolanje zaključijo predčasno, dekleta kmalu zanosijo. »Potem pa nekaj časa prebivajo v romskem naselju. In ko vidijo, da bi lahko obiskali še kakšen dan šole, je ta še plačana. In kaj bi človek lepšega.«
Vlada ni imela politične volje, da bi sprejela štiri predlagane zakone, ki bi po besedah župana vzpostavili red. Romi bi s pomočjo njih vzpostavili nazaj kulturo in ne nekulturo.
Je pa zato rešitev sledeča, nadaljuje ribniški župan: »Imamo Ustavo Republike Slovenije in črtamo 65. člen Ustave, ki govori o položaju in posebnih pravicah romske skupnosti. In bo stvar rešena in bomo pred zakonom vsi enaki. Če že ni politične volje za te štiri zakone, potem pa črtajmo samo enega. In pojdimo od začetka,« odločno zaključi.