Tako pravi pregovor in pevke Vesele Ribnčanke, se tega pregovora držimo že skoraj 20 let – tudi letos – z dobro voljo in prepevanjem na daljavo, premagujemo »koronske« tegobe tega časa.
PEVSKI ZAČETKI VESELIH RIBNČANK
Naše prepevanje se je pričelo, ko smo se članice domenile, da na otvoritvi naše prve razstave tudi nekaj zapojemo. Stopile smo skupaj in zapele, čisto preprosto po ljudsko. V veliko pomoč nam je bilo znanje naših članic iz Slemen, ki so bile vir lepih starih besedil in čudovitega troglasnega petja. Tisti večer je bilo petje ob spremljavi Dejana na svojo harmoniko še toliko lepše. Bile smo vesele, da smo izpeljale prvi nastop in vesele tudi ostale, saj smo se poimenovale kar »Vesele Ribnčanke«. Nadaljevale smo z vajami. Prvo leto nam je vodenje obljubila profesorica Bernarda Kogovšek, naslednjih nekaj let pa se je z nami trudila Nataša Arko, dokler je ob poslanstvu mlade mamice še uspela. Odločile smo se, da tudi brez strokovnega vodstva ostanemo skupaj – učile smo se ena od druge in uspelo nam je, da skupaj prepevamo že 20 let, po spominu, po posluhu – brez not, kakor nekoč naše gospodinje ob delu doma, na polju, ali ob družabnih srečanjih.
RIBNIŠKA PRETEKLOST V NOVI PODOBI
Naša prva oblačila so bile izposojene bluze in krila od deklet MPZ Gallus ter predpasniki, ki smo jih dale šivati, da smo predstavljale prave gospodinje. A želje so bile večje, zato smo si poleg zbiranja starih pesmi zadale še veliko nalogo in si dale šivati oblačila po vzorcih naših babic in prababic, da s tem obudimo oblačilno kulturo gospodinj iz cele ribniške doline – z raznolikostjo in načinom nošenja. To nam je s pomočjo zakoncev Alenke in Filipa Pakiž, ki sta nam poklonila svoje znanje, zbrane kroje in čas tudi uspelo. V naših novih oblačilih smo se kot »ribniške manekenke« s pesmijo in besedo prvič predstavile na Ribniškem sejmu, leta 2005.
NAŠI KONCERTI
Približno po enem letu skupnih druženj smo se odločile, da izvedemo prvi koncert in ljudem pokažemo, kaj smo sposobne pripraviti in predstaviti. Obisk je bil neverjeten, dvorana v Idealu je bila nabito polna. To nam je dalo zagon, da smo pripravile še vrsto koncertov, katerih vsebine so obiskovalcem pričarale stare čase, šege, navade, običaje in opravila nekdanjega preprostega kmečkega človeka. Spomnim se, kako so bili gledalci navdušeni nad postavljenimi scenami. Poleg lesene peči, ki so jo greli naši nastopajoči gostje, smo imeli na odru pravi kozolec, hišo, stari voz, vodnjak in celo živega petelinčka, ki je kikirikal ves čas, samo takrat ne, ko smo želele.
Zgodba o petelinjem kikirikanju pa je bila med nami šegava zgodba še dolgo časa, kajti naš tonski mojster Toni je zamudil celo koncert, ker je večer prej čakal nekje v kokošnjaku, da bo posnel petelinje petje, kot da je pozabil, da petelini kikirikajo samo zgodaj zjutraj. Živo je ostal v spominu tudi dogodek, ko sta se ob predstavitvi oblačil ob pesmi, naši pevki Nadi ob »kavkeljčke« zataknila čevlja in ni mogla vstati, da bi se predstavila.
Na naših koncertih smo zapele preko 50 različnih starih ljudskih pesmi in gostile 45 različnih domačih in tujih skupin. Nepogrešljivi so bili Šedrški tamburaši, pa harmonikarji Kluba Urška, Otroška folklorna skupina iz Dolenje vasi in Svetega Gregorja ter humorista Ana Petek in Jaklič Metod, saj so bili prisotni na vseh koncertih. Z velikim obiskom in veselim druženjem po koncertih je bil poplačan ves moj trud, ki sem ga skozi vsa leta vložila za pisanje scenarijev in organizacijo koncertov.
OSTALI NASTOPI DOMA IN V GOSTEH
Lahko se pohvalimo, da je bilo skozi vsa leta kar nekaj tradicionalnih nastopov in udejstvovanj, kjer smo pevke predstavljale ribniško dolino z oblačilno kulturo, domačo besedo in pesmijo, včasih pa obenem tudi z ročnimi deli in s kulinarično predstavitvijo na stojnicah, tako da smo dobile vzdevek »ribniške ambasadorke«.
Največkrat in najrajši smo prepevale v domačih krajih, počaščene pa smo bile vsakokrat, ko so nas povabili v goste na razne prireditve po Sloveniji.
NASTOPI V TUJINI – EUROPEADE
Ribniška oblačila, ki jih nosimo Vesele Ribnčanke, in energija pevk ter želja po novih doživetjih, pa so bili povod, da smo začele potovati in nastopati tudi izven slovenskih meja. Prvo potovanje v tujino je bilo že leta 2006, ko smo se predstavile v Avstriji – v Žitari vasi, sledili so nastopi na Hrvaškem, leta 2013, pa smo se v Nemškem mestu Gotha, udeležile 50. Europeade, to je evropsko srečanje ljudskih pevcev, godcev ter folklore. Na tako srečanje smo v družbi članic Vitra, odpotovale še na Švedsko v Helsingborg ter na Finsko v mesto Türku. Nepozabno pa je bilo tudi potovanje v Makedonijo, kjer smo nastopale na Ohridskem festivalu vseslovenskih skupin. Letos smo nameravale potovati v Prago, na drugo tako srečanje, a nam je »korona« to preprečila. Vesele bomo, ko bo to za nami in bomo lahko spet potovale in nastopale.
Na prvem potovanju po tujini je nastala tudi tale šegava pesem o potujočih Ribnčankah…
Je Rib’nca en krasen kraj, poznan po süh’ ruob’,
kdur pride k nam lahku povaj in kar sam presuod’.
Je učas’h Rib’nčan Urban po svajt’ krošnjo nosu,
d’n’s pa je še b’l pregnan, dama ponüja posu.
Po svajt’ smo zečjele zdaj še same žjenske hod’t,
deb same se prepričale, kok je po svajt’ bluod’t.
Že dost’ smo prevandrale in lajp’ga dož’vajle,
najlajpše pa je blu takrat, ku smo damu prspajle!
(pesem napisala Marinka Vesel, leta 2013- melodija: Na klinčku visi kik’lca)
Marinka Vesel, Predsednica DPŽ Ribnica