Umetna brana za vodo v Prigorici, zgrajena leta 1986, je visokim vodam, ki se vanjo stečejo iz okoliški Notranjskih in Dolenjskih hribov, kljubovala vse do leta 2000. Takrat se je v jezu zbralo 7,5 milijona kubičnih metrov vode in malo je manjkalo, da bi se zemeljska pregrada največjega suhega zadrževalnika v Sloveniji upognila, podivjana voda pa bi lahko poplavila številne hiše in imetja na dolenjevaškem polju oziroma vasi Prigorica, Dolenja vas, Rakitnica, Lipovec in Blate, ogrožena bi bila celo Ribnica, v nevarnosti pa bi bile tudi vasi pod Jasnico.
Na alarmantne razmere se je takoj odzvalo Ministrstvo za okolje in prostor in zagotovilo denar za izdelavo projektne dokumentacije za sanacijo pregrade, ki v višino meri devet, v kroni pa je dolga 970 metrov. Pri gladini stoletne visoke vode zadržuje skoraj 9 milijonov kubičnih metrov vode.
Po temeljni sanaciji leta 2003 pregrada obratuje brez težav, saj je zapornica računalniško krmljena. V tem času se je voda zaradi obilnega deževja največ, kar 7,6 metra visoko, dvignila leta 2015, v začetku meseca, ko je na širšem območju neusmiljeno deževalo, pa še malce višje. Zadrževalnik je sprejel okoli sedem milijonov kubičnih metrov vode.
O pomembnosti zadrževalnika in še posebej nujnosti sanacije številnih strug in njihovih nabrežij, po katerih se voda steka v zadrževalnik, se je ribniški župan Samo Pogorelc pogovarjal z vodstvom Direkcije za vode. Reki Bistrica in Ribnica, ki sta glavni žili zadrževalnika, potrebujeta za popolno sanacijo tudi državno podporo, saj so vode v lasti države. Njeni predstavniki so se podrobno seznanili z razmerami, dinamika reševanje mreže pritokov in rek v občini, pa se je tako premaknila z mrtve točke.
(mgć)