V krušnih pečeh okoli Velikih Lašč na Robu je te dni dišalo po sveže pečenem kruhu, ki so ga vrle gospodinje in gospodinjci pripravljali po izročilu prednikov in ga prinesli na državno razstavo oziroma ocenjevanje. Že osmo razstavo so skupaj z Zvezo kmetic Slovenije in Občino Velike Lašče pripravile članice Društva podeželskih žena Velike Lašče. Na razstavi so predstavili hlebce iz kilograma moke, pečene v krušni peči na drva.
Tričlanska komisija je ocenjevala zunanji videz in obliko, vonj skorje in sredice, videz ter lastnosti skorje in sredice, pa tudi okus. Skorja mora biti enakomerne debeline in povezana s sredico, ki mora imeti ustrezno barvo in poroznost. Med 28 ocenjenimi kruhki je komisija podelila eno bronasto, 11 srebrnih in 16 zlatih priznanj. Trije hlebci so prejeli vse možne točke: to so bili kruhki Jožeta Senegačnika, Jožefe Škrabec in Martina Mlakarja.
»Malce sem opazovala ocenjevalce, ki so poudarili, da se kakovost spečenih kruhov vsako leto izboljšuje. Med drobnimi nasveti pa lahko izluščim ugotovitve, da so bili nekateri vzorci premalo slani, pri drugih pa se je čutil vonj dima. Na splošno gospodinje ne upajo v testo dodati več tekočine (vode ali mleka),« je povzela Milka Debeljak, ki je mimogrede dodala, da je doslej v svoji krušni peči spekla za prikolico dobrot.
Ravnovesje med moko in soljo
Da bo testo v prihodnje bolje vzhajalo in bo kruhek še bolj okusen, je nekaj nasvetov in predlogov podala Nežka Režek, podpredsednica Zveze kmetic Slovenije, ki je govorila v imenu ocenjevalne komisije. Predvsem priporoča uporabo manj moke pri pregnetenju testa, saj v nasprotnem primeru v testu ostanejo grudice, katerih je bilo tokrat kar nekaj. Tisti, ki uporabljajo manj soli, kar je dobro, naj to navedejo v deklaraciji, da komisija to upošteva.
Kruh mora biti ravno prav vzhajan, da ne pride do zbitosti ali »cvetenja« hlebca. Priporočljivo je tudi, da je kruh pečen vsaj osem ur pred ocenjevanjem, saj se topel kruh težje reže in njegov okus ni enak. Druge izkušene gospodinje so poudarile pomembnost ustrezne priprave krušnih peči. Pravijo, da mora biti temperatura enakomerno segreta na okoli 200 stopinj Celzija, da dobi hlebček pravo skorjo.
Svoj preizkušen recept je tudi tokrat razkrila Zdenka Škrabec z Roba.
Več pečeš, boljši mojster si
Testo je nekoliko bolj zamesila, da je lažje vzhajalo. Na kilogram bele moke (poleg te pogosto uporablja tudi črno, rženo in pirino moko) je dodala kvas in ščepec soli, sladkorja pa le malo.
»Prav lepo se počutim med množico žena, ki res imenitno pripravljajo in pečejo kruh. Lani sem prejel prestižno priznanje, enako tudi letos. To pomeni, da napredujem. Saj veste, več ko pečeš, boljši si. Mojster mora trenirati,« je povedal Jože Senegačnik, sicer pravnik po izobrazbi, po upokojitvi pa računalniški mojster in navdušen zagovornik ljudske tradicije.
Vsak hlebec na ocenjevanju in razstavi nosi v sebi tradicijo, trud in ljubezen tistih, ki so ga spekli, je ob podelitvi priznanj povzela Nežka Režek. Kljub raznolikosti so vsi kruhi zahtevali natančnost, potrpežljivost in znanje, ki se prenaša iz generacije v generacijo.
»Še naprej vztrajajte. Prihodnje leto naj bi na Karlovici uredili dnevno varstvo starejših, kjer bo tudi nova, sodobna kuhinja. Izkušene mojstrice in mojstri bodo tam lahko naučili peči kruh tudi mlajše generacije,« je obljubil velikolaški župan Matjaž Hočevar.
V kulturnem programu ob razglasitvi rezultatov letošnjega ocenjevanja in razstave kruhov, ki je potekala v nabito polnem Kulturnem domu na Robu, so nastopili učenci Osnovne šole Primož Trubar Velike Lašče, Podružnične šole Rob.
(mgć)
