Zaposleni ste se v času delovnega razmerja verjetno vsaj enkrat srečali z mobingom, na eni ali drugi strani. Doživljala naj bi ga tretjina zaposlenih. Gre za obliko psihosocialnega nasilja, ki se lahko pojavi kot sistematično nadlegovanje, poniževanje, izolacija ali druge oblike odklonskega vedenja. Mobing ne izvajajo samo nadrejeni, lahko se izvaja tudi med zaposlenimi in tovrstno dejanje nosi posledice na zdravju posameznika, vpliva pa tudi na delo v organizaciji.
Kaj sploh zajema pojem mobing? Po definiciji gre za dolgotrajno in ponavljajoče se ravnanje, ki posamezniku povzroča psihološko stisko, zmanjšuje njegovo samozavest in ga spravlja v podrejen položaj. Pojavne oblike mobinga vključujejo verbalne napade, kot so žalitve, poniževanje ali grožnje, socialno izolacijo, kot je izključevanje iz timskega dela ali pomembnih informacij, neprestano kritiziranje dela brez podlage, namerno ustvarjanje delovnih ovir ali preprečevanje napredovanja.
Zakonodaja mobing opredeljuje kot kršitev dostojanstva zaposlenega, urejen pa je zlasti v okviru Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1).
Ste doživeli mobing, pa ne veste, kako ukrepati?
Zabeležite vse incidente, vključno z datumi, urami, osebami in podrobnostmi dogodkov. Pogovorite se s sodelavci, sindikalnimi zaupniki ali pravnimi strokovnjaki.
Brez prijave ne bo nič
Kako prijaviti mobing v javni instituciji? Znotraj te oblike organizacije obstajajo interni postopki, kjer zaposleni najprej prijavi mobing svojemu neposredno nadrejenemu ali kadrovski službi. Večina institucij ima sprejete interne akte, ki urejajo postopke v primeru mobinga.
Pravno pomoč pogosto nudijo tudi sindikati.
Prijavo lahko vložite pri Inšpektoratu Republike Slovenije za delo. IRSD preveri, ali delodajalec ustrezno zagotavlja varno delovno okolje in preiskuje morebitne nepravilnosti.
V primeru suma na kršitev človekovih pravic lahko vlogo naslovite tudi na Varuha človekovih pravic.
Oškodovani zaposleni lahko vloži tožbo na delovno sodišče zaradi kršitve pravic iz delovnega razmerja.
Postopek prijave mobinga v zasebnem podjetju je podoben kot v javnih institucijah, vendar ima nekaj specifik. Delodajalec je po ZDR-1 dolžan zagotoviti varno in dostojanstveno delovno okolje.
Če podjetje nima določenih internih postopkov za reševanje mobinga, se zaposleni lahko obrne neposredno na kadrovsko službo ali svojega nadrejenega.
Tudi zaposleni v zasebnem sektorju lahko prijavijo mobing na IRSD, ki bo preveril spoštovanje delovnopravne zakonodaje.
Če podjetje nima sindikata, se zaposleni lahko obrnejo na panožni sindikat, ki jim lahko pomaga pri pravni zaščiti ali pa uporabijo zasebne pravne poti.
Zaposleni lahko vložijo tožbo na delovno sodišče, kjer lahko zahtevajo odškodnino za duševne bolečine ali druge oblike škode.
Kakšne so kazni za mobing?
Mobing je po Kazenskem zakoniku (KZ-1) lahko kaznivo dejanje, kadar pride do resne škode za žrtev.
Storilci so lahko kaznovani z denarno kaznijo ali zaporom. Po ZDR-1 lahko inšpektorat delodajalcu izreče globo v višini od 3.000 do 20.000 EUR.
Žrtev lahko na sodišču zahteva odškodnino za nematerialno škodo, ki jo je utrpela zaradi mobinga.
Storilcu mobinga pa lahko grozi disciplinski postopek, vključno z odpovedjo delovnega razmerja.
