Zakorakali smo v veseli december. Nekateri z veliko načrtovanih dejavnosti, družabnih srečanj in praznovanj. Mesec december že sam kliče po veliki količini praznične hrane, ki je običajno na našem jedilniku predvsem ob večerih. Vsak od nas se zagotovo rad sprosti ob obroku, katerega nam ni potrebno pripraviti sami. Tu pa se stvari običajno zapletejo.
Doma veliko časa namenimo sestavljanju obrokov oz. jedilnikov (mama sprašuje svoje otroke kaj bi radi jedli, sodelavka vsak dan sprašuje za ideje hitrih kosil,..), nakupimo oz. pridelamo kvalitetne sestavine, pazimo na presežne dodatke maščobe, sladkorja in soli. Doma poskušamo jesti čim bolj pestro in raznoliko ter kalorično manj gosto hrano, ki je v popolnem nasprotju praznične hrane. Radi se potolažimo, da si za praznike lahko privoščimo bolj kalorično hrano, ker se za praznike pač to spodobi. Problem nastane, ko se prazniki raztegnejo čez daljše časovno obdobje, kar pa v večini primerov vodi do blažjih zdravstvenih težav (napihnjenost, zaprtost, povečanje telesne mase).
V laični javnosti prevladuje prepričanje, da moramo priti na zabavo lačni, in tako rekoč tisti dan ne jemo ničesar. Tu naredimo že prvo napako, saj z neurejenimi obroki skozi dan porušimo tudi raven krvnega sladkorja, smo brez energije. Nato pa po celem dnevu posta pojemo prevelik obrok s preveč maščobe, sladkorja in soli, kar upočasni metabolizem ter za posledico pusti občutek napihnjenosti in težkega želodca. Po takšnem obroku nam pade nivo energije in postanemo zaspani. Takšno počutje se nam lahko razpotegne še na naslednji dan ali dva. Za preprečevanje prenajedanja na zabavi je potrebno dobro načrtovati že dan pred zabavo, kjer se priporoča redne obroke, ki naj bodo lahko prebavljivi, bogati z vlakninami in beljakovinami. V veliko korist nam bo krepčilen zajtrk (npr. ovsena kaša na mleku z dodatno umešanim jajčnim beljakom, banana in pest orehov). Za kosilo se izognemo nasičenim maščobnim kislinam, saj jih bomo skoraj zagotovo v večjem deležu deležni na zabavi. Kakšni dve uri pred zabavo je dobro pojesti npr. zelenjavno juho – ta nam pospeši prebavo in bo delovala kot topla predjed in nas že delno nasitila. Uravnala bo krvni sladkor in želja po prenajedanju ne bo prišla do izraza. Telo bo hidrirano, vlaknine pa bodo omogočile boljšo prebavo.
Na zabavi sami se držimo pravila počasnega in čuječega prehranjevanja – da res začutimo kaj jemo, poskušamo uganiti kakšne sestavine so bile uporabljene v jedi. Tik pred jedjo ne pijemo penečega vina in sladkih žganic, saj sladek alkohol ne deluje kot digestiv in še dodatno obremeni že tako preobremenjena prebavila. Kar se tiče samega zaporedja jedi, ponovno pojemo najprej juho, nato pa solato (kisla solata pred obrokom delno znižuje krvni sladkor in ne bremeni prebave). Pri glavni jedi obvezno pojemo neko pusto beljakovino (npr. pusto meso, jajčno jed, jed iz stročnic,..), ki jo kombiniramo z katerokoli zelenjavo. Potem pa po potrebi in z zmernostjo dodajamo ogljikov hidrat (vse vrste prilog – krompir, riž, kaše, testenine, kruh,..). Ker običajno obrok vključuje tudi sladico, z glavno jedjo ne pretiravamo, upoštevamo princip zdravega krožnika (pest priloge, dlan beljakovin in dve sklenjeni dlani zelenjave).
Dan po zabavi je čas za regeneracijo našega telesa. Po vsej verjetnosti smo prejšnji dan pojedli več kot na običajen dan in bi vsakodnevno takšno prehranjevanje privedlo do kopičenja maščob v telesu. Tega si večina ljudi ne želi, zato lahko ukrepamo pravočasno. Dan po zabavi je čas za lahko aerobno dejavnost in lahko prebavljivo hrano s povečano vsebnostjo pustih beljakovin, katere je dobro kombinirati z dosti zelenjave. V poštev pridejo vse oblike sestavljenih solat z dodatkom tune, jajc, lahkega sira, stročnic in žitaric. Če smo prejšnji dan uživali alkohol, je ustrezno prehranjevanje naslednji dan še toliko bolj pomembno. Cilj je telo rehidrirati in mu nuditi dovolj elektrolitov. Izogibati se je potrebno mastni in ocvrti hrani in kavi (ki še dodatno dehidrira). Naj na tej točki še izpostavim »zdravljenje z novim alkoholom«, ki simptome in slabo počutje samo še zamakne.
Praznovanja so del življenja in življenje je praznovanje. Ne pustimo, da nam slabo počutje uniči lep praznični čas. Zmernost je lepa čednost, kakšen obilnejši obrok tu in tam pa nas dela človeške. Tudi če smo na poti izgube telesne mase, nas ena zabava nikoli ne povrne na stari življenjski slog .
Ob iztekajočem letu vam celoten Center za krepitev zdravja Kočevje želi, naj bo leto 2026 leto, ko postaviš sebe na prvo mesto – s skrbjo za telo, spoštovanjem do uma in prijaznosti do srca. Želimo vam trdnega zdravja, moči in navdiha na vsakem koraku.
Dietetičarka Zdravstvenega doma Kočevje Urška Kastelic, mag. inž. živ