Na kmetijskem ministrstvu poudarjajo, da že več let aktivno izvajajo ukrepe za varovanje rejnih živali in blaženje posledic napadov zveri. Največkrat so financirane visoke elektroograje ter obore in premične elektromreže, v obdobju 2014-2020 pa je bilo največ sredstev usmerjenih v jug in jugozahod države.
V okviru programa razvoja podeželja za obdobje 2014-2020 je bilo za preventivne ukrepe namenjenih več kot 3,4 milijona evrov, z njimi pa je bilo podprtih 140 naložb za postavitev več kot 235.000 metrov varovalnih ograj ter skoraj 1,9 milijona evrov za kmetijska-okoljska-podnebna plačila (KOPOP) za ukrepe za varovanje pašnih živali z elektroograjami/elektromrežami in s pastirjem oziroma pastriskimi psi, s katerimi so pokrili okoli 2833 hektarjev.
Najpogosteje so bile financirane visoke elektroograje, obore in premične elektromreže, največ sredstev pa je bilo usmerjenih v občine Kočevje, Postojna, Pivka, Ilirska Bistrica in Bloke.
Ministrstvo je naročilo tudi študijo o učinkovitosti zaščitnih ukrepov, ta pa je po njihovih navedbah pokazala, da so najučinkovitejša rešitev za zaščito drobnice pred napadi zveri visoke elektromreže, vendar pa so možnosti postavitve ograj na določenih območjih omejene zaradi terena.
Študija je pokazala tudi na pomen pastirskih psov, za katere pa v Sloveniji še ni vzpostavljenega sistema vzreje in šolanja. Do vzpostavitve sistema bo tako možen le nakup pastirskih psov s certifikati iz tujine, so zapisali na ministrstvu.
V strateškem načrtu skupne kmetijske politike za trenutno obdobje 2023-2027 se pomoč kmetom na tem področju nadaljuje in nadgrajuje. Z dvigom stopnje sofinanciranja na 90 odstotkov in razširitvijo ukrepov na nakup opreme, postavitev krmišča in zavetišča za živali na pašniku, nakup pastirskih psov in uvedbo neproizvodnih naložb naj bi tako kmetom omogočili celovito zaščita rejnih živali. Že v prvem letu izvajanja je bilo v KOPOP plačila vključeno dvakrat več hektarjev kot v prejšnjem programskem obdobju.
Za škodo, ki jo povzročijo zaščitene živali (npr. volk, medved), so lastniki ob izpolnjevanju pogojev upravičeni do odškodnine po zakonu o ohranjanju narave, zanjo pa odgovarja ministrstvo za naravne vire in prostor. Za škodo zaradi šakala pa v celoti odgovarja kmetijsko ministrstvo.
