Lasten dom je za številne mlade eden največjih življenjskih ciljev, a vse več jih meni, da ostaja le težko dosegljiva želja. Nova raziskava kaže, da je med slovenskimi mladimi vse več negotovosti glede prihodnosti. Več kot polovica jih namreč ne verjame, da si bodo nekoč lahko privoščili lastno nepremičnino, številni pa bi zaradi boljših priložnosti življenje raje nadaljevali v tujini.
Raziskavo je v Sloveniji izvedel inštitut Mediana v okviru mednarodne raziskave WIN Worldwide, v kateri so primerjali poglede mladih iz 44 držav sveta.
Če so prejšnje generacije pogosto verjele, da bo njihov življenjski standard višji od standarda staršev, današnji mladi tega občutka vse pogosteje nimajo.
V Sloveniji kar 57 odstotkov mladih, starih med 18 in 24 let, meni, da imajo manj priložnosti, kot so jih imeli njihovi starši. Le dobra tretjina jih verjame, da živijo v času večjih možnosti.
Takšen pogled je precej bolj pesimističen kot v večini drugih evropskih držav, še izraziteje pa odstopa od svetovnega povprečja, kjer skoraj polovica mladih ocenjuje, da imajo več priložnosti kot prejšnje generacije.
Lasten dom postaja vse bolj nedosegljiv
Največjo negotovost med mladimi povzroča vprašanje stanovanj.
Le 27 odstotkov slovenskih mladih verjame, da si bodo nekoč lahko privoščili lasten dom, medtem ko jih kar 53 odstotkov meni, da jim to ne bo uspelo.
Razlogi za takšno razmišljanje niso težko razumljivi. Cene stanovanj in hiš v Sloveniji v zadnjih letih vztrajno rastejo, prav tako najemnine. Hkrati številni mladi šele vstopajo na trg dela, kjer so prve zaposlitve pogosto slabše plačane ali časovno omejene. Ob visokih življenjskih stroških postane varčevanje za nakup nepremičnine za marsikoga skoraj nemogoče.
Čeprav podobne težave poznajo tudi drugod po Evropi, slovenski mladi sodijo med bolj pesimistične glede možnosti, da bodo nekoč postali lastniki svojega doma.
Prihodnost vidijo zadržano
Negotovost se kaže tudi pri pogledu na prihodnost v Sloveniji.
Le nekaj več kot štirje od desetih mladih svojo prihodnost v državi ocenjujejo optimistično, skoraj polovica pa nanjo gleda pesimistično.
Takšni podatki kažejo, da mladi ne izražajo zgolj skrbi zaradi stanovanjskega vprašanja, temveč širše občutke negotovosti glede zaposlitvenih možnosti, življenjskih stroškov in razvoja družbe.
Bi odšli v tujino? Večina odgovarja pritrdilno
Eden najbolj zgovornih podatkov raziskave je pripravljenost mladih na selitev.
Kar 69 odstotkov slovenskih mladih pravi, da bi se zaradi boljših priložnosti preselili v drugo državo.
Slovenija pri tem ni izjema, saj podobno razmišlja približno dve tretjini mladih tudi drugod po Evropi in svetu, vendar podatek vseeno odpira vprašanje, kako uspešna bo država pri zadrževanju mladih izobraženih ljudi.
Odločitev za odhod pogosto ni povezana le z višjo plačo. Mladi omenjajo tudi več možnosti za karierni razvoj, lažji dostop do stanovanj, boljše delovne pogoje in občutek večje življenjske perspektive.