Prebivalci Slovenije so lani zavrgli 170.947 ton hrane, kar je dva odstotka več kot predlani. Največ odpadne hrane, 44,1 odstotka ali 75.500 ton, je nastalo v gospodinjstvih. Prebivalec je doma zavrgel v povprečju 35 kilogramov hrane, pri čemer je bila užitna še okoli tretjina oz. 12 kilogramov te hrane.
Lanski porast odpadne hrane so statistiki med drugim pripisali nastanku za tri odstotka več odpadne hrane v gospodinjstvih ter gostinstvu in strežbi hrane ter za dva odstotka več v trgovini z živili. Po drugi strani se je za štiri odstotke manj odpadne hrane zavrglo v proizvodnji hrane, pri čemer ta vključuje tudi primarno proizvodnjo, je danes sporočil statistični urad.
Največ odpadne hrane, 44,1 odstotka ali 75.494 ton, je nastalo v gospodinjstvih. Prebivalec je tako lani doma zavrgel v povprečju 35 kilogramov hrane, pri čemer bi bila užitna še okoli tretjina oz. 12 kilogramov.
V gostinstvu in strežbi hrane je nastalo 32,1 odstotka odpadne hrane, v proizvodnji hrane 14,7 odstotka, v dejavnosti trgovine z živili pa 9,1 odstotka. Delež užitnega dela v odpadni hrani je po oceni statistikov lani ostal enak kot predlani. Obsegal je 36 odstotkov skupne količine ali 61.000 ton, preostalih 110.000 ton ali 64 odstotkov pa je predstavljal neužitni del, kot so olupki, kosti, koščice, jajčne lupine in podobne snovi, ki jih ni mogoče uporabiti za prehrano ljudi.
Največ ali 45 odstotkov odpadne hrane je bilo predelane anaerobno v bioplinarnah. V aerobni predelavi v kompostarnah so predelali 34 odstotkov odpadne hrane.
V obratih za mehansko-biološko obdelavo mešanih komunalnih odpadkov se je pred odlaganjem biološko stabiliziralo 19 odstotkov odpadne hrane. Preostala količina je bila obdelana z drugimi postopki, kot so sežig, ponovno rafiniranje olja in drugi postopki biološke predelave.
STA.
