Pravi sistemi med drugim temeljijo tudi na morali. Pravu bi morali ljudje zaupati, zaradi prava bi se morali (vsaj tisti pošteni) državljani počutiti varne. Odločitev tožilstva, da v primeru (nekdanjega) župana Dornave zavrže ovadbo zaradi spolne nedotakljivosti, je zamajala moje zaupanje v odločitve tistih, ki odločajo, kaj je prav in kaj ni. Še huje, močno me obremenjuje misel, da je pri pripravi zakona ali vsaj tega člena vplival nekdo, ki ima enako skrajno zavržna nagnjenja, kot jih je imel omenjeni župan.
Naj na kratko pojasnim, čeprav zgodbo zagotovo poznate. Primer se nanaša na prijavo kaznivega dejanja na območju Policijske postaje Slovenska Bistrica oktobra 2024. Takrat se je v okolici Poljčan zgodil dogodek, zaradi katerega je policija najprej ovadila štiri mladoletnike. Prijavil jih je dornavski župan, ker naj bi ga oropali. Kasneje se je izkazalo, da naj bi bil dogodek povezan z obtožbami o njegovem domnevnem dogovarjanju za spolni odnos z osebo, mlajšo od 15 let.
Po vsej zdravi kmečki pameti bi pričakovali, da bo Matej Zorko odgovarjal za nagovarjanje mladoletnika k spolnosti, a tožilka je ovadbo zavrgla, jo je pa sicer označila za moralno sporno.
Pred moralo ima v pravu prednost zakon, ki pravi, da spletni grooming ni kazniv. Kaj pa je spletni grooming? Spletni grooming ali navezovanje stikov za spolne namene z uporabo tehnologije je vedenje storilca, katerega namen je približati se otroku (mladoletni osebi, mlajši od petnajst let) prek spleta in pridobiti njeno zaupanje.
Na drugi strani v primeru župana Dornave ni bil 14-letni deček, ampak skupina mladoletnih fantov, ki so domnevne spolne predatorje želeli zvabiti v past. In v takšnih primerih, ko predator misli, da se pogovarja z otrokom, na drugi strani pa je oseba, starejša od 15 let, to velja le za poskus kaznivega dejanja. Zorko je tako le »moralno obsojen«, pravno pa ne more biti.
Se bodo pa morali pred sodnikom zagovarjati štirje mladoletni fantje, ki so Zorka zvabili v past in ga napadli. Za svoja nepremišljena dejanja moraš odgovarjati. Ampak, da je Zorko ustvaril manjše zlo kot fantje, tega preprosto ne razumem.
Ljudska iniciativa za boj proti pedofiliji se zavzema za strožje kazni za spolne napade na otroke. Kot je v prispevku v oddaji Tednik povedal pravni strokovnjak, je za strožjo ureditev tovrstnih dejanj v Kazenskem zakoniku potrebno dodati le malenkost: da je kazniv že poskus in da bi se zaporne kazni iz enega leta dvignile vsaj na tri leta.
Jezi me, ko vedno znova poudarjamo, da smo družba, naravnana k otroku, a tam, kjer nas otrok najbolj potrebuje, ga pustimo na cedilu. V 135 primerih spolnih zlorab otrok, mlajših od 15 let, je bila le v 57 % primerov izrečena kazen, pa še po tej so storilci hitro na prostosti.
Gre za eno najbolj sprevrženih kaznivih dejanj, celo med zaporniki, celo tudi med najhujšimi krvnik.
Vem, kako deluje pravni sistem, že zaradi narave svojega dela sem ga dobro vešč, a nekatere stvari so uganka. Vem, da se o pedofiliji zaradi določenih smernic, o zaščiti in ponovni viktimizaciji žrtev, ne piše veliko. A ta ostudna dejanja se dogajajo tudi v našem okolju.
Na celotnem območju Policijske uprave Ljubljana so v letu 2024 obravnavali skupno 39 kaznivih dejanj spolnega napada na osebo, mlajšo od 15 let, po čl. 173 KZ-1, kar predstavlja 20,4-% upad v primerjavi s preteklim letom, ko jih je bilo 49.
V letu 2019 je teh kaznivih dejanj policija obravnavala 30, v letu 2020 jih je bilo 22, v letu 2021 jih je bilo 41 in v letu 2022 jih je bilo 36.
Policijska uprava Ljubljana nam je posredovala tudi statistiko za občini Kočevje in Ribnica:
Da je primer Zorka dobil takšno razsežnost, je zaslužen tudi lokalni medij BK TV, ki je vztrajal, da se zadeva ni pometla pod preprogo.
Tudi v naše uredništvo prihajajo raznorazne informacije o takšnih in drugačnih dejanjih posameznikov. Še posebej kadar so posredi otroci, o poročanju trikrat premislimo.
A vedno znova se sprašujem, ali je prav, da smo tiho, da ne pokažemo s prstom na tovrstna skrajno gnusna dejanja.
Morda bo prav pritisk medijev tisti, ki bo skupaj z Ljudsko iniciativo za boj proti pedofiliji pripomogel k ureditvi Kazenskega zakonika, da bodo kazni za tovrstna dejanja strožje.
Kot družba smo tako »kvazi« moralno visoko, obsojamo druge pravne sisteme, a naš pogosto poklekne ravno tam, kjer ne bi smel – pri zaščiti tistih, ki jih svet še ne bi smel pokvariti.
