Letni dopust je ena temeljnih pravic delavcev, namenjena počitku in regeneraciji. Zakon o delovnih razmerjih določa, da mora letni dopust trajati najmanj štiri tedne, kar za večino zaposlenih pomeni najmanj 20 delovnih dni na leto. Ta pravica velja ne glede na to, ali delavec dela polni ali krajši delovni čas.
Dodatni dnevi dopusta so predvideni za delavce s posebnimi osebnimi okoliščinami, kot so starejši delavci, invalidi, tisti z najmanj 60-odstotno telesno okvaro in starši otrok, ki potrebujejo posebno nego. Prav tako delavec pridobi en dodaten dan dopusta za vsakega otroka, ki še ni dopolnil 15 let.
V praksi pa se še vedno dogaja veliko kršitev te pravice. Po navedbah sindikatov delodajalci pogosto prikazujejo dodatne dneve kot del osnovnega dopusta, s čimer delavci z upravičenimi dodatki niso dejansko v boljšem položaju. Ponekod se dopust napačno koristi v urah, ne v delovnih dneh, kar pomeni, da delodajalci z njim pokrivajo manko delovnih ur. Dogaja se tudi, da delodajalci, kadar nimajo dovolj dela, delavce enostransko pošiljajo na dopust.
Prav tako se pogosto krši pravica do regresa, ki mora biti najmanj v višini minimalne plače in je do določenega zneska neobdavčen. Inšpektorat RS za delo je v letu 2025 doslej zabeležil 106 kršitev glede dopusta in 777 kršitev glede regresa, v letu 2024 pa kar 1628 kršitev, povezanih z regresom.
Razlike med javnim in zasebnim sektorjem so precejšnje
Po podatkih Statističnega urada za leto 2022 imajo zaposleni v javnem sektorju v povprečju 30 dni dopusta, medtem ko jih imajo v zasebnem sektorju 26. Najvišje povprečje je v dejavnostih, kot so zdravstvo, socialno varstvo, javna uprava, obramba in obvezna socialna varnost (32 dni), sledijo rudarstvo ter oskrba z električno energijo, plinom in paro (31 dni). Posebno izstopajo vojaški poklici s povprečno 32 dnevi.
V UKC Ljubljana lahko zaposleni prejmejo tudi do 67 dni dopusta, povprečno 38, v UKC Maribor pa največ 58, povprečno pa 32 dni. Med ministrstvi izstopajo visoko šolstvo, znanost in inovacije z najvišjim maksimalnim dopustom (48 dni) ter obramba in okolje (47 dni). Najvišje povprečje beleži ministrstvo za vzgojo in izobraževanje s 33,3 dneva.
V gospodarstvu so delodajalci z dopustom različno radodarni. Med podjetji, ki so STA razkrila podatke, po maksimalnem številu dni dopusta izstopajo Eles (44 dni), Pošta Slovenije (42 dni) in OTP banka (41 dni), najvišje povprečno število dni dopusta pa imajo prav tako v Elesu (33,7 dneva) ob tem pa še v Telekomu Slovenije in Zavarovalnici Triglav (30 dni).
Podatki kažejo, da ima javni sektor praviloma boljše pogoje glede letnega dopusta kot zasebni, kar je posledica posebnih kolektivnih pogodb in ureditev, vendar pa tudi tukaj prihaja do zlorab in nespoštovanja zakonodaje. Letni dopust ostaja edina sistemsko zagotovljena možnost za daljši počitek delavca, zato so njegova zaščita in ustrezna uporaba bistvenega pomena.
