Harlekinske pikapolonice (Harmonia axyridis) so v Sloveniji opazili že pred več kot desetletjem, vendar se je njihova populacija v zadnjem času ponovno močno povečala. Širijo se predvsem v mestnih in kmetijskih okoljih, kjer iščejo zavetje v domovih, toplih stavbah in drugih zavetiščih, zlasti v jesenskih mesecih, ko se pripravljajo na prezimovanje. Težava je v tem, da harlekinske pikapolonice izpodrivajo domače vrste, kot je sedempikčasta pikapolonica (Coccinella septempunctata), ki je ključna za naravno uravnavanje škodljivcev. Harlekinske pikapolonice so bolj prilagodljive, agresivne in odporne na različne okoljske pogoje, kar jim daje prednost pred lokalnimi vrstami.
Poleg negativnega vpliva na lokalne vrste pikapolonic harlekinske pikapolonice lahko vplivajo tudi na zdravje ljudi. Ko vstopijo v domove, lahko v velikih številkah povzročijo težave, saj oddajajo neprijeten vonj, ko se počutijo ogrožene. Pri nekaterih ljudeh lahko povzročijo alergijske reakcije, kot so astma, draženje oči in kože.
Poleg tega harlekinske pikapolonice jedo jajčeca in ličinke domačih pikapolonic ter drugih koristnih žuželk, kar lahko moti naravno ravnovesje v ekosistemih. Znano je tudi, da v pomanjkanju hrane napadajo celo mehkejše plodove, kot so grozdje in sadje, kar povzroča dodatno škodo kmetijskim pridelkom.
Kako prepoznati harlekinsko pikapolonico?
Harlekinske pikapolonice so nekoliko večje od domačih vrst, njihova barva pa se lahko razlikuje od oranžne do rdeče, z različnim številom pik, včasih pa jih sploh nimajo. Ta variabilnost barve in vzorcev otežuje njihovo prepoznavanje, a jih običajno ločimo po bolj izbočenem telesu in značilnih belih lisah na glavi.
Strokovnjaki priporočajo, da prebivalci, ki opazijo povečano število harlekinskih pikapolonic v svojih domovih ali na vrtu, zatesnijo okna in vrata ter odstranijo pikapolonice z mehanskimi sredstvi, kot so sesalci. Uporaba insekticidov ni priporočljiva, saj lahko negativno vpliva na druge organizme v okolju.
Dolgotrajne posledice invazije
Če se širjenje harlekinskih pikapolonic ne bo ustavilo, bi to lahko imelo dolgotrajne posledice za slovenske ekosisteme. Domače vrste pikapolonic bodo vse težje preživele v konkurenci s to agresivno vrsto, kar lahko privede do povečanja škodljivcev, ki jih pikapolonice naravno uravnavajo. Prav tako bi lahko povečano število teh invazivnih pikapolonic negativno vplivalo na kmetijstvo, saj bi njihovo prisotnost na pridelkih težje nadzorovali.
