V noči s sobote na nedeljo, 30. marca 2025, bomo znova prestavili ure – tokrat na poletni čas. Ob 2. uri zjutraj bomo kazalce premaknili eno uro naprej, kar pomeni uro manj spanja, a uro več svetlobe v večernem delu dneva. A ob vsaki menjavi ure se pojavlja isto vprašanje: bomo tokrat prestavljali kazalce zadnjič?
Zgodovina premikanja ure sega vse v 18. stoletje, ko je Benjamin Franklin predlagal, da bi ljudje vstajali prej, da bi bolje izkoristili naravno svetlobo in tako prihranili pri svečah. Vendar je bil šele 20. stoletje, predvsem prva svetovna vojna, tisto obdobje, ko so države, med njimi Nemčija, Francija in Združeno kraljestvo, začele uradno uvajati premikanje ure kot ukrep za varčevanje z energijo. Praksa se je nato uveljavila po vsem svetu, a danes njeni učinki zbujajo številne dvome.
Študije kažejo, da so prihranki energije minimalni ali celo nični. Po eni strani naj bi podaljšani poletni čas v ZDA leta 2008 zmanjšal porabo elektrike za vsega 0,5 odstotka, po drugi strani pa je raziskava Nacionalnega urada za ekonomske raziskave (NBER) pokazala, da je v Indiani uvedba poletnega časa povečala porabo elektrike in stroške za devet milijonov dolarjev letno.
V Sloveniji se premikanje ure še vedno izvaja, čeprav je bila ideja o odpravi poletnega časa na ravni Evropske unije že večkrat izpostavljena. Evropski parlament je sicer leta 2019 glasoval za odpravo menjavanja časa, a do dogovora med državami članicami do danes ni prišlo.
Tudi zdravstveni strokovnjaki opozarjajo, da ima premik ure lahko negativen vpliv na človekovo zdravje, predvsem na spanje, koncentracijo in srčno-žilni sistem. Pojavljajo se tudi pozivi, da bi Slovenija trajno prešla na en čas – ali poletni ali standardni – vendar dokončne odločitve še ni na vidiku.
Do takrat pa nas čaka (vsaj) še en premik – tokrat proti svetlejšim večerom, daljšim dnevom in, za mnoge, prijetnejšemu delu leta.
