Začela so se dela za ureditve infrastrukture v Željnskih jamah, saj je bila obstoječa na določenih mestih že vidno dotrajana. V skladu z načrtom ureditve, ki ga je potrdilo tudi Ministrstvo za okolje in prostor, se bodo lesene ograje nadomestile s kovinskimi, zamenjale se bodo tudi lesene stopnice. V Željnskih jamah, ki so na seznamu najpomembnejše naravne dediščine Slovenije, bomo tako zagotovili lepšo in predvsem varnejšo pot za ogled te izjemne znamenitosti Kočevskega.
Ker so jame pod naravno in kulturno zaščito, so posegi omejeni in minimalni. Za ureditev je bilo potrebno predhodno pridobiti naravovarstveno soglasje in kulturno-varstveno mnenje, ki zahteva obvezen arheološki nadzor pri vseh posegih v zemljo – zato poleg izvajalca pri ureditvi sodeluje arheološka ekipa, ki bo opravila ustrezne raziskave. Cilj ureditve je na čim bolj prijazen način, to je s čim manj posegi, sanirati jamo in omogočiti, da se kot naravna znamenitost vključi tudi v turistično ponudbo občine Kočevje. Predvideni stroški investicije, vključno z arheološkimi raziskavami, bodo znašali okrog 8.000 evrov, kolikor je zagotovljenih sredstev v proračunu občine za leto 2020.
Načrt ureditve jam predvideva še drugo fazo, ki je mnogo zahtevnejša in predstavlja tudi velik finančni zalogaj. Gre namreč za sanacijsko odstranitev usedlin premogovega prahu na koncu jame ter s tem odprtje naravnega rova za izhod iz jame na drugi strani. Ta dela pa se zaradi možnega negativnega vpliva na jamo in habitat lahko izvede le po predhodni strokovni presoji Zavoda RS za varstvo narave o izvedljivosti posega brez negativnih vplivov na okolje. Ker so jame last Republike Slovenije, izvedba druge faze ne bo mogoča brez sodelovanja na državni ravni.
Do Željnskih jam od leta 2017 vodi urejena pešpot, ki ima izhodišče na parkirišču v Željnah. Jame so odprtega tipa in vedno so na voljo za ogled (priporočena primerna pohodna oprema). Dostopno pot in površine pred jamami skladno po dogovoru z občino vzdržuje krajevna skupnost Šalka vas. Za namene izvedbe manjših kulturnih dogodkov si Občina Kočevje prizadeva pridobiti v uporabo tudi zemljišče oziroma travnik pred vhodom v jame.
O Željnskih jamah
Željnske jame so vodoraven jamski sistem z vodnim tokom in udori na stropu. Nahajajo se plitko pod površjem, saj so stropovi debeli le 2-5 metov. Številni udori so nekdaj enotno jamo razdelili v tri skupine rovov. Sistem požira vodo bližnjih potokov in jo pod površjem odvaja proti Krki. Jame je sredi 18. stoletja prvi popisal dvorni matematik J.A. Nagel. Svojemu delu Opis naravnih znamenitosti Kranjske iz leta 1748 je priložil tudi načrt Željnskih jam pri Kočevju. Po doslej znanih podatkih je to najstarejši načrt jame na Kočevskem, pa tudi eden najstarejših načrtov jam na Slovenskem sploh.
Pred skoraj 20.000 leti si je ledenodobni človek v Željnskih jamah uredil lovsko postojanko. O tem pričajo številne izkopanine ob arheoloških izkopavanjih pri vhodu v jamo v letih 1963-1976. Našli so ostanke oglja, živalskih kosti in različno kamnito orodje: strgala, kline, praskala, koščene šile. Raziskovanja so potekala tudi v letih 2018 in 2019. V jamah so se nekoč zadrževali tudi Romi (Cigani). Uporabljali so jih za bivališče ali kot hlev za konje. Del jamskega sistema Željnskih jam se zato imenuje Ciganske jame.
Jamski sistem je dolg 1600 m. Sestavlja ga več med seboj povezanih jam med Šalko vasjo in Željnami. Skozi najlepši in najlaže dostopen del jam vodi pot, ki jo osvetljujejo številna naravna okna in mostovi. Sistem Željnskih jam je bil včasih prehoden in je imel značaj razvejanega tunela od Ciganskih jam do Jame pri koritu. Prehod skozi rove, po katerih teče Rudniški potok, danes onemogoča židko blato, ki je nastalo iz odloženega premogovega prahu.
Za informacije o Željnskih jamah se zahvaljujemo Pokrajinskemu muzeju Kočevje.
K.G., Občina Kočevje