Na Rašici so minulo soboto praznovali štiri desetletja Trubarjeve domačije. Jubilejni dan je povezal zgodovino, kulturo, glasbo in ljudi, ki so skozi leta pomagali soustvarjati ta pomemben prostor slovenske kulturne dediščine. Praznični september pa se s tem še ne končuje. Trubarjeva domačija bo to soboto gostila tudi slavnostno podelitev Rožančeve nagrade.
Trubarjeva domačija je 12. septembra ob 40-letnici za ves dan odprla vrata obiskovalcem. Ti so lahko spoznavali domačijo in njeno zgodbo ter se vključili v spremljevalne dejavnosti, osrednji del praznovanja pa je bila večerna slavnostna prireditev.
Zbrane sta nagovorila župan Občine Velike Lašče Matjaž Hočevar in dr. Anže Logar, minister za gospodarstvo, delo in šport, ob koncu slavnostnega dela pa tudi direktor Javnega zavoda Trubarjevi kraji Matjaž Gruden. Pomemben del programa so oblikovali domači nastopajoči z glasbenimi in literarnimi točkami.
Štirideset let domačije tudi skozi filmsko zgodbo
Eden osrednjih trenutkov praznovanja je bila premiera dokumentarnega filma o Trubarjevi domačiji. Film se ozira na njen nastanek in razvoj ter predstavlja ljudi, ki so v štirih desetletjih sodelovali pri oblikovanju prostora, kakršnega obiskovalci poznajo danes.
Dokumentarec tako ni le pregled preteklosti, temveč tudi poklon vsem, ki so s svojim delom, znanjem in predanostjo skrbeli za ohranjanje domačije in njene vloge v slovenskem kulturnem prostoru.
Praznovanje se ni končalo s slavnostno prireditvijo. Sledila je še Noč na Trubarjevi domačiji, za glasbeno nadaljevanje večera pa sta poskrbeli skupini Zina in Divji Zahod.
Štiridesetletnica je bila obenem priložnost za pogled naprej. Na domačiji želijo tudi v prihodnje ohranjati kulturno dediščino, pripovedovati zgodbe, pripravljati dogodke in prostor povezovati z ljudmi, ki ga obiskujejo.
Na Rašico prihaja Rožančeva nagrada
Novo pomembno kulturno srečanje sledi že ta konec tedna. V soboto, 19. septembra, bo ob 16. uri na Trubarjevi domačiji slavnostna podelitev 34. Rožančeve nagrade za najboljšo slovensko esejistično knjigo.
Za letošnjo nagrado so nominirani štirje avtorji. Jezikoslovec in literarni zgodovinar Kozma Ahačič je nominiran za svojo drugo esejistično zbirko KA. Naslov izhaja iz staroegipčanskega pojma za življenjsko silo, avtor pa v esejih prepleta osebno izkušnjo, zgodovino in vprašanja javne rabe slovenščine v vse bolj digitalizirani družbi.
Esad Babačić se za nagrado poteguje s knjigo Priročnik za neuspešne. Skozi 21 esejev in prepletene pesmi se loteva športnih, literarnih in življenjskih porazov ter vprašanj človekovega dostojanstva in ranljivosti.
Med nominiranci je tudi Iztok Geister z delom Esej o otoku, v katerem otoke obravnava tako kot geografski pojav kot prostor za razmišljanje o človekovi notranjosti.
Četrta nominiranka je novinarka, publicistka in dramaturginja Irena Štaudohar s knjigo Globoko v gozdu: O divjem in intimnem. V njej izhaja iz osebne travme, gozd pa predstavlja kot živ organizem in hkrati metaforo človekove podzavesti, spomina ter povezanosti z naravo.
